Tiskane izdaje
V zadnjih dneh se na skromnem sedežu Sirize v središču Aten in v bližnjih kavarnah, kjer bolj »radikalni« del vladajoče grške stranke poskuša sprejeti logiko notranjega kompromisa, prvič resneje razpravlja o možnosti grškega bankrota in posledičnega izhoda iz evrskega območja.
Dan po Sirizinem slavju na predčasnih parlamentarnih volitvah, ko je v Grčiji zavladalo neopisljivo olajšanje, strah pa je zamenjalo upanje, bankrot in (posledično) slovo od evra nista bila na meniju. Niti na razširjenem ne. Siriza je na volitve odšla s temeljno idejo povrnitve dostojanstva in prekinitve ne le finančnega izčrpavanja države; z idejo, ki je predpostavljala grški ostanek v evrskem območju in Evropski uniji. Vodstvo levičarske stranke je bilo skupaj z velikim delom volilnega telesa prepričano, da bodo posojilodajalci, Bruselj in Berlin pripravljeni prisluhniti grškim predlogom ter pomagati pri obnovi države in družbe, ki so jo pomagali uničiti.
V petih mesecih »pogajanj«, ki so bila ves čas bolj ali manj enosmerna, se je izkazalo, da so bila pričakovanja novih grških oblasti, ki zaradi »urgentne linije« z Brusljem praktično še niso začeli vladati v lastni državi, milo rečeno, pretirana.
Siriza je bila na spolzkem evropskem diplomatskem in finančnem parketu sprejeta sovražno. Tako kot Evropa »sprejema« begunce ali ekonomske emigrante. Že tako ksenofobni, poniževalni in včasih skoraj rasističen ton do Grčije in Grkov, ki prihaja iz evropskih pisarn kot iz večine medijev, se je še zaostril. Pri tem je Slovenija kot prestrašen deček, ki se poskuša priljubiti največjim nasilnežem na šoli, z izjavami predsednika vlade in ministra za finance ter enosmerno medijsko ulico, ki je grška humanitarna tragedija, neposredna posledica uničujočih varčevalnih ukrepov, niti malo ne zanima, morda celo imela prednost. Vrnite nam denar, lopovi in lenuhi! Mi. In vi. Algoritem zla.
Evropska groba zavrnitev njenih dejansko kompromisnih predlogov je grško vladno ekipo zmedla precej bolj kot grško javnost, ki je množično podprla svoje demokratično izvoljene predstavnike. In to zunaj ideološkega konteksta. Odziv je bil oseben. Čustven. Človeški. Siriza igra z odprtimi (in zelo slabimi) kartami. Tega niti ne more skriti.
»Na naših ramenih leži dostojanstvo naših ljudi in tudi upanje ljudi po Evropi. Te odgovornosti ne moremo ignorirati. To nima nikakršne veze z ideološko trmo. Gre za demokracijo,« je v ponedeljek dejal predsednik grške vlade Aleksis Cipras, potem ko je bil zavrnjen še en grški kompromisni predlog. Cipras je dodal, da so zdaj na potezi posojilodajalci. Grčija novih predlogov slaba dva tedna pred iztekom »sodnikovega podaljška« ne bo več dajala. Upajoč, da med ključnimi igralci grške drame ni nikogar, ki bi si želel ... drahme.
