Korporativni mediji se običajno izogibajo »izdajalcu svojega družbenega razreda«, kakor se je milijarderski filantrop George Soros sam označil v nedavnem pogovoru za agencijo Reuters. A njegova zadnja izjava, da med sedanjim demokratskim ameriškim predsednikom Barackom Obamo in trenutno vodilnim tekmecem za republikanskega predsedniškega kandidata Mittom Romneyjem ni velikih razlik, si je prislužila veliko medijske pozornosti.

Soros pravzaprav ni povedal nič novega. Tako Obama kot Romney sta del »enega odstotka« najbogatejših Američanov, oba so in še bodo s sponzorskim denarjem zasuli isti finančni mastodonti z Wall Streeta. To, da so demokrati in republikanci zgolj frakciji iste korporativne stranke, liberalni analitiki lajnajo že več desetletij. Za interese ameriškega delavskega razreda pa se v Washingtonu nihče ne zavzema, v komentarju za časnik San Francisco Chronicle opozarja nekdanji minister za delo Robert Reich, ki zdaj predava na kalifornijski univerzi v Berkeleyju.

Po njegovem mnenju je med Obamo in Romneyjem ena velika razlika. Sedanji predsednik verjame, da ima lahko država pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, republikanci pa trdijo, da bo nove službe odprlo zgolj gospodarstvo samo, če mu bo država znižala davke in odpravila zakonske omejitve. »Podatki so na strani predsednika,« trdi Reich. In navede uradne podatke ministrstva za trgovino, da so ameriška podjetja v 21. stoletju ustvarila 2,4 milijona delovnih mest v tujini, medtem ko so doma vrgla na cesto 2,9 milijona delavcev. Domoljubje ni del kulture ameriških korporacij, je pred kratkim dokazal dnevnik New York Times, ko je objavil zgodbo o uspehu novodobne ikone ameriškega poslovnega uspeha. Apple Inc., ki izdeluje najpriljubljenejše elektronske igračke za mlade in stare, v ZDA zaposluje 43.000 ljudi, v tujini pa za to družbo dela kar 700.000 ljudi, med njimi ogromno Kitajcev, ki v nečloveških pogojih za drobiž izdelujejo poželenja vredni iPhone. »Ni naša obveznost reševati ameriške probleme. Naša edina obveznost je izdelovati najboljše možne proizvode,« je za New York Times povedal neimenovani član ožjega poslovodstva Appla.

Takšen odnos je po Reichovem mnenju razumljiv, saj je za podjetja najpomembneje, da ustvarjajo dobiček in krepijo vrednost delnic, ne pa da odpirajo dobra ameriška delovna mesta. Teh ne bo več, če bo država ublažila korporativne davke in zakonodajo, saj bo vedno nekje nekdo še cenejši. Več delovnih mest bo le, če bo ameriška delovna sila dovolj produktivna, da jo bodo ameriške korporacije hotele zaposliti. Tu pa po Reichovih besedah Američanom slabo kaže. Zaradi čedalje slabših šol, previsokih šolnin, ki si jih študenti ne morejo privoščiti, propadajoče infrastrukture, slabšanja in visokih cen zdravstvene oskrbe ter zmanjševanja osnovnega vlaganja v raziskave in razvoj »drsimo proti še slabšim službam in nižjim plačam«, je pesimističen Reich. »Ameriška podjetja so v 21. stoletju ustvarila 2,4 milijona delovnih mest v tujini, medtem ko so doma vrgla na cesto 2,9 milijona delavcev.«

Barack obama na kampanji v Illinoisu Foto: AFP