Drugačno orožje

Za prebivalce vzhodne Ukrajine, utrujene od vojne, je orožja že zdaj preveč.

Objavljeno
21. september 2014 20.41
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
Obisk ukrajinskega predsednika Petra Porošenka v Severni Ameriki je prejšnji teden sprožil val pozivov k oboroževanju ukrajinske vojske. Ne samo na desnici, kjer ima predsedniški kandidat iz 2008, senator John McCain za skoraj vse zunanjepolitične krize enak odgovor, bombardiranje in pošiljke orožja. Glasovi o vojaški pomoči Ukrajini so prihajali tudi s politične sredine, uredniški odbor Washington Posta je pozval kongres, naj hitro sprejme 350 milijonov dolarjev vreden zakonski paket, ki naj bi omogočil oskrbo Kijeva s protitankovskim in drugim težkim orožjem.

Po njihovih besedah je 46 milijonov dolarjev vredna vojaška pomoč, ki jo je pred dnevi obljubil predsednik Barack Obama in ne bo vsebovala orožja, na ravni napake pri zaokroževanju proračuna Pentagona. Podobne pritiske doživlja tudi kanadski premier Stephen Harper, časnik Globe and Mail mu je sporočil: »Čas je, da oborožimo Ukrajino.« Pri čemer so spomnili na budimpeški memorandum, v katerem so ZDA, Velika Britanija in Rusija Ukrajini zagotovili ozemeljsko celovitost v zameno za njeno jedrsko orožje.

Za prebivalce vzhodne Ukrajine, utrujene od vojne, je orožja že zdaj preveč. Morda so sprva navdušeno podprli »zelene može«, iz Rusije poslane posebne enote brez oznak, ki so zanetile upor. Toda po mesecih spopadov, ko je ukrajinska vojska prodrla v predmestja Luganska in Donecka, upornike pa je rešila šele nikoli priznana invazija ruske vojske, imajo vojne dovolj. V razrušenih mestih ni elektrike in vode, brez ruskih humanitarnih konvojev ne bi bilo niti hrane. Vročica upora se sprevrača v sanjarjenje o normalnem življenju, o službi, plači, trgovinah brez praznih polic, otrocih v šoli in miru na ulicah.

Sankcije, pri katerih vztraja Bela hiša, so sicer počasi delujoče orodje, a načenjajo rusko gospodarstvo, ki bo letos morda iz rasti zdrsnilo v krčenje, Moskva pa priznava, da vse težje krpa proračun. Čeprav je Putin vojaško zmagal in diktira politične rešitve krize, je dobil finančno obubožan Krim, ki bo potreboval dolgoletno oskrbo Moskve, na vzhodu Ukrajine pa je ustvaril razrušeno tvorbo. Zato so najtežje orožje, ki ga Zahod lahko ponudi Ukrajincem, politične in gospodarske reforme, ki bi oživile gospodarstvo in predvsem izkoreninile razpaslo korupcijo, ter izdatna finančna injekcija.

Ob uspešni Ukrajini bi imeli proruski glasniki na vzhodu težave pri prepričevanju ljudi, da jim bo bolje z Moskvo. Morda bi se tudi Rusi zbudili iz nacionalističnega transa, v katerega jih je potisnil Putinov propagandni aparat, in od Kremlja zahtevali več kot pa oživljanje sanj po sovjetskem imperiju. Toda vprašanje je, ali je gospodarsko opešana EU, prisesana na ruski plin in hlepeča po njenem trgu, zmožna in željna dolgo časa kljubovati Moskvi ter izdatno pomagati Kijevu. Podobno velja za ZDA, z orožjem vedno radodarna desnica je pri deljenju denarja zelo skopa.

To pa bi bila precej večja izdaja kot pozabljen budimpeški sporazum. Zahod je spodbudil ukrajinske sanje, zdaj je dolžan pomagati, da se uresničijo.