Tiskane izdaje
Po tem, ko smo lani zmetali v dokapitalizacije državnih bank več kot tri milijarde evrov, se zdaj ponekod delež slabih posojil še povečuje. In če zdaj ne bomo učinkovito poslovno in lastniško prekvasili in pozdravili podjetij, bodo davkoplačevalci čez leto ali dve spet na vrsti za nove finančne injekcije v državno bančno srebrnino, je slišati svarila z vrha denarne oblasti.
Slišati je dokaj alarmantno. Zadnji čas je torej, da se torej vsi odgovorni v tej državi enkrat zmenijo, kako bolj učinkovito upravljati državno lastnino. Vključno z bankami seveda, kjer je Slovenija evropska rekorderka po deležu državnega lastništva – temu primerno smo še kar v vrhu tudi pri deležu slabih bančnih posojil.
Imamo pa tudi pomanjkanje kompasa in včasih hude motnje na zvezah med nekaterimi ključnimi državnimi inštitucijami. Zelo pomenljivo je, da med več 140 prijavljenimi udeleženci srečanja slovenskih bančnikov ni bilo nikogar iz DUTB, pa čeprav je tam tekla beseda tudi o prestrukturiranju podjetij, kar bi morala biti ključna domača naloga »slabe banke.« Jih nihče ni povabil, ali pa so možje iz DUTB imeli pomembnejše opravke? V kontekstu latentne krize državnih inštitucij je napovedano srečanje med šefoma vlade in Banke Slovenije dobrodošlo, a da bi bilo kaj več kot prestižni fototermin, bo potrebno kasnejše učinkovito ravnanje na strani vlade in koalicije.
Morebitne kadrovske zamenjave bodo zgolj politični cirkus in iskanje grešnih kozlov, če Cerarjeva ekipa ne bo dvignila standardov upravljanja z državno lastnino na raven razvitih evropskih držav. Na izpitu, kaj privatizirati in česa ne, kdaj in kako prodati državno lastnino, so padle še vse vlade doslej – in tudi pri tej vsaj za zdaj ni videti razlogov, da bi bilo kaj drugače. Poglejmo le njeno šlamastiko z gospodarskim ministrom.
