Država na preizkušnji

Razmere v agenciji za civilno letalstvo morajo biti ta čas napete. Na obisku se je mudilo računsko sodišče in evropski letalski inšpektorji, pred tednom pa je bil že drugič razrešen njen direktor Žiga B. Kotnik. Zdaj odgovornim v agenciji najbrž krati spanje še moskovski incident letala S5-ICR, medtem ko je iz dosedanjih informacij, ki smo jih sistematično razkrivali v Delu, jasno, da je ključni nadzorni organ letalske dejavnosti pred resno preizkušnjo.

Odšel je direktor agencije, ki jo v izrednem nadzoru preverja pristojno ministrstvo. Toda na položajih so še vedno tisti, ki so v času Kotnikovega direktorovanja igrali na njegove strune. Poleg tega se je prav v njegovem času začelo nezadržno strmoglavljenje letalske družbe Linxair, v primeru katere agencija za letalstvo po doslej znanih podatkih ni ravnala tako, kot so od nje zahtevali predpisi. Kljub neplačanim prispevkom in plačam delavcev, plačilom taks po asignaciji, upnikom, ki so trkali na vrata, izvršbam, neplačanemu gorivu, neplačanemu hangarju na ljubljanskem letališču, kljub številnim očitnim indikatorjem finančnega zloma, je agencija za letalstvo družbi Linxair omogočila, da je še naprej letela, čeprav bi jo morala kot odgovorni nadzorni organ ustaviti.

Uslužbenec agencije, ki je podpisan pod Linxairovo podaljšano spričevalo letalskega prevoznika, danes še vedno vodi sektor za letalske operacije. Ima pomembno vlogo pri razčiščevanju dejstev moskovskega incidenta letala, ki ga je Linxair prodal tedaj sveže ustanovljeni družbi Ikar v lasti nekdanjih Linxairovih pilotov. Letala, ki je vključeno v spričevalo prijateljskega letalskega prevoznika Siavia v lasti nekdanjih Linxairovih pilotov. Letala, ki ga je pilotiral kapitan Nikola Musić, prvi odgovorni za propad Linxaira. V tem kontekstu najbrž ni nenavadno, da ne kapitan ne operater agenciji nista v zakonskem roku poročala o okvari letala, operater pa pri agenciji ni pridobil dovoljenja za let okvarjenega letala na Dunaj.

In tako so se do pasu v vedru, polnem marmelade, znašli stari znanci – agencija za letalstvo, operater Siavia, lastnik letala Ikar, kapitan Musić in njegovi nekdanji piloti. Prva je leta 2012, ko je bila razdvojena med predpisi in obstojem Musićevega podjetja, izbrala zadnjega. Tokrat izbira med predpisi in »naraščajem« Linxaira, torej obvodnimi podjetji, prek katerih je Musić svoji floti zagotovil letenje, sebi pa mir vsaj pred bankami upnicami.

Koga ali kaj bo tokrat izbrala agencija, je zlasti zdaj, ko je njen vrh menda očiščen, pomembno vprašanje. Če smo jo leta 2011 že morali ustanoviti, potem naj odgovorno varuje zakonitost v letalskem prometu, ne pa da zakonske določbe malo spodvije, da bi lahko omogočila nemoteno poslovanje bankrotiranim letalskim družbam. Ali pa tistim, ki kršijo jasne varnostne predpise.

Preteklost se menda ponovi kot farsa. Ali je to res, bodo povedale ugotovitve letalske inšpekcije v Siavii in posledično ukrepanje agencije za letalstvo. Če bo moskovski incident pometla pod preprogo oziroma če zanj ne bodo odgovarjali vsi vpleteni, je bolje, da farsični državni organ preprosto ukinemo. Takega, ki v dilemi med prijatelji in zakoni izbere pivo ob letalski stezi, ne potrebujemo.