Tiskane izdaje
Požigi in izropane izložbe po noči, v kateri so grški zakonodajalci vendarle soglašali o resnem varčevanju, so še najmanjši problem za državo, ki se je dolga leta razvijala v napačno smer: podobno kot zdaj središče Aten je po prvomajskih divjanjih pogosto videti berlinski Kreuzberg. Večji problem je družba, ki je socialno varnost postavljala nad zdrave gospodarske temelje.
Neštete zgodbe iz današnje Grčije pripovedujejo o mladih družinah, ki živijo v enem od stanovanj starih staršev in s pomočjo njihovih pokojnin, brez dela in upanja na boljšo prihodnost svojih otrok. Politika je neodgovorno podarjala prejšnjim generacijam, a mnogi za zdajšnje pomanjkanje denarja še vedno krivijo druge: bankirje, ki so jih speljali na led, Nemce, ki jim gre vse bolje. Če govorimo o nepremičnem bogastvu: samo 43 odstotkov nemških gospodinjstev živi v svojih stanovanjih, medtem ko grških več kot osemdeset.
Ker pa so pozabili iskati tudi svoj gospodarski prostor pod globalnim soncem, so stroge zahteve upnikov tudi učna ura za čisto navadne grške davčne utajevalce in vernike v večno zaposlitev v državnih službah. Prepričanje, da lahko tako zadolžena država diktira drugim, bi bilo za Grčijo usodno.
Pri tem pa v evrskem območju pihajo novi vetrovi, ECB s poplavo poceni denarja kupuje čas za stabilizacijo bank, proračunski sporazum je odprl vrata za več akcije tudi pri Nemcih. Koristi od spoznanja, da se bo Evropa proti svoji krizi lahko začela bojevati kot celota, bi lahko imela tudi Grčija. A le, če bo najprej obračunala s prenapihnjenim državnim sektorjem, slabimi pogoji za zasebnega, davčnimi utajami in podobnimi razvojnimi napakami.
