Tiskane izdaje
V tem tednu bo znano, ali bomo v prihodnjih dneh parlamentarni skupščini Sveta Evrope poslali imena treh kandidatov za sodnico oziroma sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bo potem izvolila enega. Če se ji bo seveda lista z imeni kandidatov zdela dovolj prepričljiva in argumentirana. Če se ji ne bo, kar pomeni, da v nobenem od predlaganih kandidatov ni prepoznala pravne vrhunskosti, nam bo seznam vrnila in zahtevala nov postopek.
Ali bo Boštjan M. Zupančič po treh razpisih dobil dostojno naslednico oziroma naslednika, bo znano po glasovanju v državnem zboru. Poslanci bodo lahko izbirali med vrhovno sodnico Nino Betetto, odvetnikom in profesorjem Markom Bošnjakom, predavateljem na harvardski univerzi Klemnom Jakličem in profesorico na univerzi v Gentu Nino Peršak. To je izbor predsednika države. Pri prekinitvi prvih dveh razpisov mu je del javnosti očital samovoljo in prekoračitev pooblastil, toda Pahor je vztrajal, da gre za postopek, v katerem mu ustava in zakon omogočata politično diskrecijo.
Tako predlagana imena pomenijo izvajanje njegove vloge predhodnega političnega odločevalca. Tudi na način, da med izbrano četverico ni vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, ki sta ga sicer podprla tako vlada kot sodni svet. Đorđevič je zato Pahorju pripisal pristransko in politično motivirano kadrovanje za visoko strokovno funkcijo. Povsem jasno je, da če se koalicija uskladi o treh kandidatih, potem ni nobenega dvoma, da bodo ta imena poslana v Strasbourg. V državnem zboru ima prepričljivo večino. Izbora menda še ni opravila, mandatno-volilna komisija se je pretekli teden v manj kot desetih minutah le seznanila s predlogom predsednika države, razprave ni bilo.
O favoritih, ki jim prednost daje politika, tako še ni mogoče govoriti. Nekaj možnih odgovorov pa se vendarle ponuja. Za koalicijo in opozicijo bi znal biti sprejemljiv Bošnjak, za SDS in NSi brez dvoma tudi Jaklič, za koalicijo pa brez dvoma Jaklič ne bo izbira. Podpredsednici vrhovnega sodišča Betettovi del opozicije zagotovo ne bo namenil niti glasu. Tako da v tem izbirnem postopku brez vnaprejšnjega »pečata« ostaja le Peršakova. Tudi zato, ker ni vpeta v primer Patria – niti po vrednotnih ocenah –, ki še vedno pušča sledi. Tudi tokrat.
Koalicija (ali pa vsaj SMC in Desus) Pahorju zameri, ker na listo kandidatov ni uvrstil tudi Đorđevića, saj je pričakovala, da bo na njej vseh pet kandidatov, ki jih je podprla vlada, štiri od njih tudi sodni svet (brez Peršakove). Zato da bi bil manevrski prostor izbire – najverjetneje dve ženski in eden od trojice moških – večji. Ker ni tako, se kaj lahko zgodi, da se bo zamera koalicije do Pahorjevega kadrovanja izkazala na način, da nihče od kandidatov, ki bi jim težko odrekli strokovne reference, ne bo dobil 46 glasov. Še posebno ker je glasovanje tajno in je zato izid vedno nepredvidljiv. Tako se zna zgoditi, da se bo tudi izbor za tako pomembno mesto na evropskem sodišču, ki je že doslej dalo boleče klofute (tudi finančne) našim sodnim in političnim napakam, sprevrgel v sramotno kadrovsko igro.
