Eksperiment Hotel Koper

Hotelirstvo niti približno ni varna naložba za tiste, ki s hoteli ne znajo ravnati.

Objavljeno
12. januar 2016 20.05
hotel Koper
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Turizem je neverjetno trdoživa panoga. Vsem napačnim potezam navkljub nam statistiki dokazujejo, da je prav turizem še vedno uspešen in celo med najuspešnejšimi panogami v državi. Kaj bi šele bilo, če bi v njem ravnali po pameti in s strategijo!

Med očitno sporne poteze sodi tudi nakup Hotela Koper, ki ga je izvedla mestna občina. Župan Boris Popovič je namreč že sprejel ponudbo Petanove družbe DZS, ki je hotel ponudila občini, ker ima ta predkupno pravico. Župan se je odločil, da bo s svojim modelom dokazal, kako bi se v slovenskem hotelirstvu moralo streči, čeprav teh izkušenj nima nihče v občinski upravi. Odločitev je preprečila uspešnemu gostincu, da bi razvijal svoj podjetniški načrt. In to kljub dejstvu, da bo poleg kupnine 2,7 milijona evrov moral lastnik investirati še vsaj dva milijona za prenovo in zagotoviti še milijon evrov obratnega kapitala.

V Sloveniji hotelirstvu ne pride do živega niti državno lastništvo, ki še vedno na stežaj odpira vrata tajkunskemu kapitalu. Kako gospodari država s hotelom v Lipici, ni treba posebej razlagati. Kako so poslovali tajkuni, ki so reševali svoje nasedle naložbe in banke s hoteli, najbolje vedo v Portorožu. Tako, da so hotele prodali in jih še prodajajo. A niti novi lastniki hotelov Metropol se v prvem letu niso izkazali, čeprav so znana hrvaška hotelska veriga.

Tajkuni so dokazali, da hotelirstvo niti približno ni varna naložba za tiste, ki s hoteli ne znajo ravnati. Tudi Boris Popovič je že leta 2008 s predkupno pravico kupil Kompasov Mejni turistični servis v Lazaretu, »ker so bile razmere takrat takšne, da je bil ta nakup logičen«. Štiri leta pozneje je morala občina s cmokom v grlu za nakup objekta Kompas MTS odšteti več kot tri milijone evrov, nepremičnino pa je občina izgubila v ankaranski občini in še zdaj ne nosi nikomur ničesar. Je kdo vprašal župana po zdravju, ker zapravljeni denar toliko let ni prinesel ničesar?

Če se občina res lahko loti komercialnih tveganj, potem bi lahko vlagala tudi v vrednostne papirje. Zakaj potem vse milijone prostega proračuna občine ne investirajo na borzo in tam obračajo denar? Z denarjem, ki ga bo morala občina nameniti hotelu, bi lahko sprožila razplet investicije v večnamenski poslovni objekt z olimpijskim bazenom na Bonifiki, ki že več kot šest let straši obiskovalce Kopra. Z dokončanjem centra bi Koper končno dobil tudi štirizvezdični hotel, ki ga tam snuje Popovičev dolgoletni poslovni partner. Tako bi imel Koper dva hotela na en mah. Toda Popovičeva želja po tveganem dokazovanju je podobno škodljiva kot odločitev, da je finančni holding Sava državnega strateškega pomena. Tako Popovič kot Sava bosta z javnofinančnim jamstvom do nezavesti lahko preizkušala hotelirske modele. Le da v primeru izgube slednje ne bodo krile konkretno odgovorne osebe, ampak davkoplačevalske ovce, ki se pustijo striči v nedogled. Tudi pozimi. Naj Popovič sam kupi hotel, če je to takšna priložnost, in lahko potem vsem na tem svetu pokaže, kaj je hotelirstvo.