Eksplozivne volitve

V koprski in piranski občini gre le za uveljavljanje logike in sistema posameznih klanov.

Objavljeno
02. oktober 2014 21.43
suligoj/koper in ankaran
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
To, kar se dogaja pred volitvami v dveh istrskih občinah (piranski in koprski), presega mejo dobrega okusa. Razmere niso povsod enake. V Izoli in Ankaranu je predvolilna kampanja potekala brez sovražnega govora in nasilja. Izolo so celo razglasili za »oazo miru«. Kakšen velik napredek v primerjavi z letom 2006, ko so ribiško mestece preplavila razbijaška in nič kaj prijazna gesla, ko je v stavbo sedežev političnih strank priletela molotovka ...

Zdaj morajo policisti intervenirati v Kopru in Piranu, kaznovati in tudi drugače miriti razgrete glave. Med sicer slabo pripravljenimi akterji volitev je vedno dovolj takih, ki za dosego ciljev uporabljajo verbalno in tudi fizično nasilje.

Vse bolj napeta in agresivna kampanja je posledica militantne drže, ki delno potrjuje pavšalne ocene, da kandidati in njihovi nastopi niso bistveno drugačni od svojih volivcev. To pomeni, da večina Koprčanov, s katero bo izvoljen novi župan, ni bistveno drugačna od Borisa Popoviča, večina Ljubljančanov ni bistveno drugačna od Zorana Jankovića, večina Slovencev ni bistveno drugačna od Mira Cerarja ali Boruta Pahorja pa tudi ne od prejšnjih liderjev, ki so jim namenili največ glasov. Volivci se ne moremo delati angelčke, da smo mi, ki nosimo listke v volilne skrinjice, čista pravičnost in dobrota in da so pozneje izvoljeni funkcionarji nekaj povsem drugega – utelešenje kriminala in čistega zla.

Takšna svetopisemska ali pravljičarska obravnava družbenih dogajanj, v katerih se svet deli na hudobce in dobre vile (hudobci so ponavadi vedno zunaj nas), je samo še en dokaz vsesplošnega nazadovanja slovenske družbe, za katero niso olajšani niti v drugih delih iste države. Nazadovanje sledi družbeni ureditvi, ki očitno res dopušča negativno selekcijo, v kateri določene kriminalne združbe (in njihov način delovanja) postopno prevzemajo vse vplivnejši položaj. Raste okolje navidezne (zlagane) demokracije, v kateri je vse več ljudi strah javno povedati, kaj si zares mislijo o posameznih dejanjih. Za dosego posameznega cilja so dovoljena vsa sredstva. Na shodih mora politike varovati policija.

Kaj je v koprski in piranski občini tako dragocenega, da se izplača prenašati vse pritiske in tveganja, da se izplača prehajati meje zakona in zato, da lahko pozneje pobirajo sadeže bogatega prostora? Gre le za uveljavljanje logike posameznih klanov, ki so z navezami na občinske (ali državne) blagajne prišli do rodovitnega črpališča za svoje sporne posle. Koliko takšna konstelacija političnih sil škodi regiji oziroma državi nasploh? Ali pa premišljeno ustvarjanje podobe kriminalne družbe ustreza celo tretjim interesom? Na primer tistim, kjer po načelu »divide et impera« (deli in vladaj) nekaterim omogočajo ribarjenje v kalnem. Ob takem eksplozivnem razpoloženju in tako sovražnem govoru volivci lahko pozabijo na lepe obljube o tem, kako velik napredek bodo prinesli izvoljenci. Za doseganje teh ciljev bo nujen veliko večji »klik« – preskok v povsem drugačno stanje duha.