Ekstremistični cirkus

Da bodo morali danes pred preiskovalno komisijo, ki obravnava ekstremizem, stopiti znani Mariborčani, ki se jih na desni povezuje z organizacijo nasilja na vstajah, je škandal. Predsednica Maja Dimitrovski je sicer obljubila, da bo preprečila šikaniranje, vendar ji nizkotnega političnega obravnavanja tistih, ki niso všeč SDS, glede na že videno v podobnih primerih, ne bo uspelo povsem preprečiti. Napovemo lahko, da jim bo opozicija poskušala na vsak način prilepiti naslov levi ekstremisti.

Nerazumljivo je, zakaj v tej podli raboti sodelujeta NSi in SLS. Namen SDS je namreč jasen. Prvi razlog so desni ekstremisti, ki se vse pogosteje povezujejo s to stranko, tudi tisti z neonacističnim predznakom. Iskanje kontrapunkta, torej levih ekstremistov, da se zmanjša pomen lastnih ekstremističnih grehov, je znana taktika. SDS bi pač na vsak način, čeprav brez uspeha – kot je to počela Sova, ko so jo obvladovali – rada našla nekaj podobnega na levi.

Drugi razlog je kriminalizacija vstaj, torej trenutka, ko se je na desettisoče državljanov, najprej v Mariboru, uprlo korumpiranim in pokvarjenim političnim »elitam«, ki jih je na začetku simboliziral Franc Kangler. Kriminalizacija pa se ne začenja z današnjimi zaslišanji, ampak se je začela že na vstajah, ki so jih načrtno sabotirali. Podatke o tem smo, denimo v Delovih Ozadjih, dolgo sistematično predstavljali. Tisti, ki so povzročili nasilje, še zdaleč niso bili levi ekstremisti.

V tem smislu tudi ne smemo pozabiti, da so se v času vstaj zgodile tudi najhujše zlorabe Policije proti državljanom po osamosvojitvi. V Delu smo, na podlagi dokumentov in ključnih prič, natančno popisali politični pritisk na vodstvo Policije. V delo katere so se poleg vrha ministrstva vpletali tudi tisti, ki jih blizu Policije sploh ne bi smelo biti. Tudi zato so poskusi, da bi dodatno kriminalizirali vstaje, groba žalitev desettisočih prebivalcev mesta ob Dravi, ki so se uprli umazani politiki župana. Spomnimo: njegovega početja v SDS, NSi, še posebno pa v SLS, katere član je bil, nikoli niso jasno in glasno obsodili, če izvzamemo zapoznele odzive takratnega predsednika Radovana Žerjava. S tem so dali znak, da so bila dejanja Franca Kanglerja zanje sprejemljiva.

Ne glede na vse te pomembne okoliščine mora biti danes, še preden se bodo »zaslišanja« začela, povsem jasno, da gre za še eno zlorabo parlamentarne preiskovalne komisije. In čisto nič ne bi bilo narobe, če vabljeni danes ne bi prišli. To namreč ni resno parlamentarno delo, temveč poceni cirkusantstvo.

Se zdaj še kdo sprašuje, zakaj so vstaje sabotirali in zakaj jih še zdaj kriminalizirajo? Politične »elite« so se namreč zelo prestrašile državljanov, ki so se prvič po letu 1991 uprli oblastni umazaniji. Na ulicah. Politike je, še posebno po padcu Kanglerja, postalo strah. Upravičeno. Ta strah obstaja še danes, zato hočejo državljane, tudi s takšnimi cirkusi, opozoriti, da naj bodo kar lepo tiho in doma.