Elektronske nevarnosti

Vsako novo tehnologijo spremljata dva nepogrešljiva sopotnika: velika pričakovanja in moralna panika. Splet ni izjema. Za nekatere je demokratično orožje za rušenje diktatur, prinašalec znanja in temelj nove ekonomije. Drugi v njem vidijo skrivališče piratov, teroristov in pedofilov, ki kradejo delovna mesta, ogrožajo varnost državljanov in prežijo na nedolžne otroke.

Obe predstavi sta napačni. Splet ni naraven pojav, ki se je od nekod skrivnostno pojavil in povzročil družbeno revolucijo. Je tehnološko orodje, ki samo po sebi ne more biti dobro ali hudobno. Njegovo uporabo določajo razvijalci in uporabniki, odvisna pa je tudi od politike informacijske družbe in ideologije »kreativne« ekonomije, ki sta v zadnjih desetletjih spodbujali njegovo uporabo. Zato se zdi danes enako pomemben kot cestno, električno ali vodovodno omrežje.

Vendar tega vsenavzočega spleta ne uporabljamo niti približno tako premišljeno kot ceste ali elektriko. V elektronskem svetu je zelo malo semaforjev, cestnoprometnih pravil in prometnikov, ker države niso hotele omejevati njegovega hitrega razvoja. Zato po informacijski avtocesti brzijo številni neprivezani vozniki in se peljejo v vozilih, ki jih ne bi potrdil noben tehnični pregled: z računalniki brez protivirusne zaščite, nezaklenjenimi mobilniki in dokumenti, skritimi na sedežu. A za njihove nezgode ne bo kriva tehnologija.

Varnost na spletu se začne z vzgojo in brezhibnim vozilom, nadaljuje s privezovanjem varnostnega pasu in konča s spoštovanjem spletnoprometnih pravil. Samo od voznika je odvisno, ali bo ta pravila prebral in upošteval ali bo za nesrečo – zelo človeško – raje obtožil cesto.