Elektronski madež

Partner v skupnem nastopu Q-Free je na svoji spletni strani objavil, da je slovenska revizijska komisija na 72 straneh zavrnila vseh 29 točk pritožb treh neizbranih ponudnikov ter tako njim in Telekomu Slovenije na široko odprla vrata vzpostavljanju elektronskega cestninjenja za težja vozila (nad tremi tonami in pol nosilnosti) na slovenskih avtocestah.

V Državni revizijski komisiji, ki je že pred dvema letoma zavrla postopek naročanja, ko se je na obsežnejši razpis prijavil samo avstrijski Kapsch s podružnico v Sloveniji, svoje odločitve kot ponavadi ne komentirajo, v Telekomu Slovenije so za zdaj le potrdili, da vedo za odločitev, v slovenskem delu Q-Freeja, Traffic Designu, so seveda zadovoljni, med zavrnjenimi ponudniki pa so za zdaj ostri le v Iskratelu, ki edini skupaj s slovaškim Sky Tollom ponuja satelitsko tehnologijo. V Kranju kljub načeloma dokončni odločitvi napovedujejo, da bodo proučili pravne možnosti, da podpisa pogodbe med Darsom in združbo Telekom-Q-Free vendarle (še) ne bo.

O elektronskem cestninjenju se v Sloveniji intenzivno razpravlja že celo desetletje, pravzaprav že od takrat, ko so po velikih porodnih težavah in veliki zamudi satelitsko cestninjenje za tovornjake in avtobuse uvedli v Nemčiji. Pri nas se je potem veliko preveč energije in časa izgubilo v razpravah in sprejemanju različnih dokumentov tako o tehnologiji kot o tem, ali bi elektronsko cestninili samo težji ali ves, tudi osebni promet. Nepravičen vinjetni sistem za osebna vozila je bil nato pred osmimi leti uveden na hitro in začasno, z leti pa se je začasnost izgubila, sistem pa postal najbolj sprejemljiv celo za Nemčijo.

Tehnična vprašanja imajo še daljšo brado. Že ob uvajanju sistema ABC, ki ga pri nas še zdaj uporabljajo težja vozila, so bile burne razprave o frekvenci, končno je bila sprejeta drugačna, kot jo še dandanes uporabljajo pri severnih sosedih. In prav od tedaj se bije besen boj med Traffic Designom in Kapschem. Sistem ABC je medtem tehnološko zastaral, obe omenjeni družbi pa se v zadnjih letih tepeta tudi za njegovo vzdrževanje.

Nov sistem elektronskega cestninjenja seveda potrebujemo; ne nazadnje celo po najbolj konservativnih (Darsovih) ocenah izgubi avtocestna družba na leto okrog 15 milijonov evrov prihodkov, 8,5 odstotka letnega priliva. Ob sedanji izbrani ponudbi bi bil sistem, skupaj s plačilom davka, izplačan v osmih letih.

Z davki več kot stomilijonsko naročilo – če bo pogodba podpisana še letos, bi nov sistem lahko zaživel leta 2018 – ne bo zadnja velika pogodba, ki jo bo sklepala slovenska avtocestna družba. Ob sedanjem brnenju strojev na trasi med Gruškovjem in Draženci ostaja povsem odprto še priključevanje na hrvaški avtocestni sistem na Primorskem, prav tako so povsem odprti projekti, ki jih je država naložila Darsu na razvojnih oseh. Še najdlje je pravzaprav slovensko-avstrijski projekt druge karavanške predorske cevi. Ob vsem skupaj pa ne gre pozabiti, da se avtoceste starajo in so zdaj v tistih letih, ko je obnova najprimernejša in cenovno najugodnejša. Uporabniki avtocest to prav dobro vedo; končno se v teh dneh odpirajo nova obnovitvena gradbišča.