En odstotek

Podatke o volilni udeležbi na državnozborskih, predsedniških, lokalnih in evropskih volitvah – od prvih v samostojni Sloveniji do evropskih maja letos – smo v današnjem Delu »križali« s podatki o vremenu, ki je na posamezni volilni dan krojilo vzdušje. Ugotovitev: vreme ne vpliva na volilno udeležbo. Kdorkoli to trdi, se slepi ali pa je slepar.

A vendarle o tem kar naprej poslušamo v zadnjih letih, ko volilna udeležba zlagoma pada. Dopuščamo sicer, da utegne volilna udeležba na volitvah sredi poletnih počitnic utrpeti nov padec, strinjamo se lahko tudi s tem, da na udeležbo vpliva vrsta volitev, saj se denimo na evropske odpravi bolj ali manj konstantna četrtina volivcev. Toda podatki dokazujejo, da so šli Slovenci na volitve v lepem in grdem vremenu, v dežju in soncu, in da smiselne povezave med vremenom in udeležbo, ki bi prestala kritično presojo, ni.

Če se osredotočimo le na državnozborske volitve, se je prvih v samostojni državi leta 1992 – razumljivo – udeležilo največ volivcev doslej, skoraj 86 odstotkov. Tistega dne je hkrati padlo največ padavin v zgodovini slovenskih volitev, tudi nekaj snega, povprečna temperatura pa se je zasidrala pri treh stopinjah Celzija.

Že na drugih parlamentarnih volitvah 1996. je udeležba upadla za 12 odstotnih točk, vreme pa je bilo oblačno in štiri stopinje toplejše kot leta 1992. Vreme ob državnozborskih volitvah 2000 in 2004 je bilo podobno, oblačno ali delno oblačno, povprečna temperatura je bila 15 stopinj. Udeležba je bila leta 2004 za deset odstotnih točk nižja kot 2000. Tudi parlamentarne volitve 2008. in predčasne leta 2011 je spremljalo podobno hladno in oblačno vreme, a razlika v udeležbi je bila dve in pol odstotne točke v korist predčasnih parlamentarnih volitev.

Vzroki za nižjo volilno udeležbo so torej očitno doma v politiki, vzroka ne gre iskati na nebu. Ko smo podatke o udeležbi primerjali še s podatki raziskav Centra za raziskovanje javnega mnenja o zaupanju v institucije, je postalo vse še veliko bolj razumljivo. Politika je odtujena od državljanov, ti pa ji »vračajo« z volilno abstinenco.

Prepad med politiko in volivci se je odprl kmalu po letu 2000, ko je parlament izglasoval nezaupnico vladi, njena naslednica pa je imela najkrajši mandat (6 mesecev). Vladi je tik pred tem zaupalo 43 odstotkov vprašanih, novembra lani pa le še 6 odstotkov. Državni zbor je 1991. užival najvišje, 34-odstotno zaupanje, danes pa zgolj 4-odstotno. Politične stranke sicer nikoli niso uživale visokega zaupanja, največ slabih 14 odstotkov leta 2000, toda danes jim zaupa samo en odstotek anketiranih. En odstotek!

Politika, ki trdi, da se volivci odzivajo na volilno vreme kot sončnice na sonce, je zato treba vprašati, koliko nevihtnih oblakov prekriva njegovo politično nebo.