Energetika po novih dokumentih po starem

Ministrstvo za infrastrukturo nima ekipe, ki bi gledala nekoliko naprej na energetskem področju, drugače kot pri prometu, kjer je cilj novih predpisov omogočati nove tehnologije, zlasti pa slovenska prodorna podjetja. A je že tako, v trajnostni mobilnosti je dovolj podlag v evropski zakonodaji ter dobrih praks in slovenskega znanja, trendi so jasni. V energetiki čakamo zimski paket zakonodaje, ki bo predpisal vse novosti, od obveznosti, da se v zakonu opredeli možnost oblikovanja energetskih samopreskrbnih skupnosti, do tega, da lahko nekdo, ki nima strehe, vloži v sončno elektrarno na strehi nekoga drugega.

To je znano, zato bo morala prihodnja vlada predvidoma v četrtek sprejet noveliran energetski zakon takoj spet začeti spreminjati. Le upamo lahko, da bo pogled pri tem celosten in da bo upošteval vso energetiko, ne le elektrike. Našo energetsko uvozno odvisnost najbolj povečuje nafta, ki povzroča onesnaženje ob črpanju, v rafinerijah, ob prevozu in ob uporabi, naj bo to kurjenje v motorjih ali proizvodnja plastike. Podobno je s premogom, ki ga energetski koncept vsaj v osnutkih predvideva do leta 2054.

V tej državi je težava doseči dogovor in tudi sodelovati. Odstranitev štirih parkirnih prostorov in postavitev postaje za izposojo koles lahko vzbudi velik revolt. Še hujšega povzročajo načrti vetrnic ali jezov hidroelektrarn, pa tudi zahteve za učinkovito rabo, denimo vračanje vode v podzemni vodonosnik. Za sončne elektrarne pa ni denarja. Novo razmišljanje, uporaba podatkov za učinkovito delovanje vodovodnih, toplovodnih in električnih omrežij ter prometa, nove oblike združevanja, sodelovanje porabnikov in podobno ne spadajo ne v energetski zakon ne v koncept. Njegovi pripravljavci so predvideli, da še deset let ni treba storiti ničesar. To ustreza večjim igralcem pri nas, vsaj za zdaj, zato ni bolj žolčnih razprav.

Nov zakon ne odpravlja niti neučinkovitega sistema distribucije elektrike. Ustanovitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja je bila izhod v sili, ne premišljena poteza. SODO zdaj ne obvladuje distribucijskega omrežja, nadzor nad delovanjem ima vseh pet elektrodistribucij, ki se prek združenja, ne prek SODO, dogovarjajo o skupnih razpisih in podobnem, saj dejansko vzdržujejo omrežje. Na to je opozorilo tudi računsko sodišče, a spremembe zakona tega ne bodo razrešile. Tudi to ostaja za prihodnjo vlado.

Na ministrstvu ugotavljajo, da je zaradi razvoja srednjeročno ogrožena petina slovenske avtomobilske industrije. Za energetiko takšnega izračuna ni. Postrežejo sicer s podatkom, da Teš proizvede 50 milijonov evrov izgube na leto. Izgube se bodo še povečale, ko bodo cene vetrnic in sončnih elektrarn še padle. Dogovor na povsem novih podlagah je nujen, sicer bodo naši dejavni potrošniki, ki jih želi Evropa, kupovali elektriko drugje ali pa jo proizvajali sami.