Energetika se spreminja

Energetika je, kot pravijo, prva prednostna panoga za zmanjšanje emisij, po drugi strani pa je, zlasti elektrika, nepogrešljiva v sodobnem načinu življenja. Brez nje ne bi delovalo nič, niti pametni telefoni, niti blagajne trgovin, niti bencinske črpalke. V energetski trilemi, kot jo poimenuje Svetovni energetski svet (WEC), so ocenjeni varnost oskrbe, dostopnost, tako cenovna kot infrastrukturna, in prijaznost do okolja.

Slovenija je v srcu Evrope in tudi dobro omrežena tako z električnimi žicami kot s plinovodnimi cevmi, načrti za izboljšanje pa so kar smeli. Varnost oskrbe je s tretjinami premogovne, jedrske in vodne elektrike, pa še z vsemi povezavami s sosedami, druga največja med 125 državami. V trilemi pa je pregovorno zelena Slovenija še vedno le 12.

Uvrstitev ji slabšata dostopnost, saj elektrika in plin nista najcenejša, in prijaznost do okolja. Medtem ko fosilna energetika s prilagajanjem proizvodnje uravnava napetost v žicah in s tem povečuje varnost dobave, po drugi strani poslabša uvrstitev na drugih dveh področjih. Elektrika iz lignita je dražja od jedrske in vodne, o vplivu na okolje pa ni treba izgubljati besed. Ceno za to je v prvi in precedenčni sodbi za kmete nad Trbovljami in Hrastnikom sodišče že določilo, brez dvoma bodo sledila tudi druga območja.

Za boljšo oceno bo morala Slovenija vložiti več v obnove stavb, preusmeritev prometa stran od nafte in tudi v spodbude za povečanje deleža obnovljivih virov. Ne sme manjkati niti denar za raziskave novih tehnologij. Zato prihajajoči energetski koncept energetike ne bi smel zakleniti v stare okvire. Več denarja bo šlo za premog, nafto, plin in uran, manj ga bo za nove tehnologije, ki bodo nujne za dosego podnebnih ciljev. Resnosti teh se zaveda odločno premalo ljudi, saj se jih le z učinkovito rabo energije nikakor ne bo dalo doseči.

Eden od primerov, kako bi se zakopali v preteklost, je lahko tudi projekt črpanja plina v Petišovcih, ki mu je Agencija RS za okolje izdala okoljevarstveno dovoljenje. Bakle naftnih ploščadi so na več območjih sveta največji vir črnega ogljika v zraku, imajo pa jih tudi črpališča plina. Kolikšno odškodnino bi sodišče prisodilo kmetom v bližini takšne cone, lahko samo ugibamo. Celostno bi bilo bolje izkoristiti geotermalno energijo, poleg ogrevanja stanovanj bi lahko ogrevali tudi območja za pridelavo hrane pozimi in povečali delež samooskrbe.

Nove tehnologije tako za mobilnost kot za shranjevanje energije nastajajo tudi pri nas, tehnologije za rabo obnovljivih virov energije na trgu pa se najhitreje cenijo. S tem se povečuje tudi dostopnost energije brez ogromnih vložkov, le razmišljanje je treba spremeniti. Zapiranje vizije razvoja energetike z nekaj velikimi elektrarnami je postalo brezplodno, ne nazadnje bo jedrska opcija najverjetneje pristala na referendumu. Pred vrati so torej velike spremembe in to je treba predvideti tudi z nekoliko bolj odprtim konceptom. Predvsem pa je nujen celostni pogled in pogovor s prodornimi inovatorji.