Estonski zgled

Še dobro, da je zdaj že nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves daljnega večera na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja s političnimi tovariši popil kozarec viskija in pomodroval, kaj naj naredijo s to majhno baltsko državo. Zavedal se je, da ima le okoli milijon in tristo tisoč prebivalcev, ki se hitro starajo, in skoraj nobenih naravnih resursov. In ko je tako s prijatelji modroval, se je oziral po svetu. Pogled se mu je pomudil tudi pri azijskih tigrih in takrat ga je prešinilo, da je na spletu tudi majhna država brez naravnih resursov lahko velika država, za katero ni meja, ki s tigrovim skokom lahko skoči v svetlo digitalno prihodnost, če ima pravo vizijo – ta je, da se bo naslednji Google ali Facebook rodil v estonski garaži. Estonci so v to vizijo usmerili veliko sredstev, načrtno so se lotili spreminjanja miselnosti tako šolnikov kot širše družbe, in zdaj so pri rabi digitalnih tehnologij v izobraževanju to, kar so Finci v šolstvu. Zgled, ki je cilj mnogih. Zdaj ob svojih obiskih zadovoljno ugotavljajo, da Azijci že zaostajajo za njimi.

Morda bi bilo dobro, če bi tudi kakšen slovenski voditelj ob kozarcu viskija s prijatelji pomodroval, kaj narediti z majhno državo z omejenimi resursi, katere prebivalstvo se stara in ki je – podobno kot Estonija – omejena z jezikom. Tudi morebitnih ambicij o googlih ali facebookih iz slovenskih garaž še ni bilo mogoče zaznati.

Da Slovenija kljub temu relativno dobro načrtuje digitalno prihodnost, kot ugotavlja estonska strokovnjakinja Birgy Lorenz, je torej prej posledica idej in navdušenja tistih, ki si prizadevajo, da bi sodobne tehnologije dobile mesto tudi v slovenski šoli, kot strateških usmeritev države. Res je še pri nas veliko tradicionalnih šol, kot je tista, ki v nekem bruseljskem predstavitvenem filmčku o rabi digitalnih tehnologij v šolah nastopa kot antipod estonskega digitalnega vrveža. »Toda zdaj vidim, da imate tudi zelo napredne šole, učitelje in strokovnjake, ki si prizadevajo za smiselno in učinkovito rabo digitalnih tehnologij. Slovenija dobro dela, problem je, da premalo vemo, kako dobro vam gre. Morali bi vpiti, da ste boljši od Fincev.«

Slovenci nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili omalovažujoč odnos do sodobnih tehnologij. Tako kot Estonci moramo tudi mi poiskati poti, da bomo lahko preživeli z denarjem, ki ga imamo na voljo. To je dobro, poudarja Estonka. V bogatih državah je otrokom vseeno, kaj se v šoli naučijo, saj vedo, da bodo tudi brez dobre izobrazbe dobili službo. V revnejših pa morajo vedeti, kaj se dogaja v izobraževanju in tehnologiji, saj se bodo morali boriti za delo. Če otroke seznanjamo s sodobno tehnologijo, jim dajemo prednost, ki je drugje po svetu nimajo. Toda Estonija je – tudi zaradi modrih politikov – velik tigrov skok pred nami. V slovenskih šolah se učenci marsikje še vedno učijo le urejanja besedil. Estonski učenci pa tehnologije uporabljajo za ustvarjanje znanja in iskanje rešitev. Pri nas ravnatelji zatrjujejo, da učiteljev ne more prisiliti niti k rabi službene elektronske pošte. V Estoniji pa morajo učitelji na posebno izobraževanje, kjer pridobijo digitalne veščine, če se želijo zaposliti v šoli. Ne le Finci, tudi Estonci bi nam morali biti zgled v šolstvu.