EU27

Na koncu mora biti Otok na slabšem, kot je bil s članstvom.

Objavljeno
29. marec 2017 23.19
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Dolgo pričakovano pismo, napisano na šestih straneh, je le prišlo v Bruselj. Združeno kraljestvo je po 44 letih članstva sprožilo zgodovinski proces brexita, po katerem se bo EU, ki ima za sabo sedem krogov širitev, prvič skrčila za eno članico. Poslavljajoča se država s svojim posebnim položajem in številnimi izjemami že tako ni bila klasična članica. S srcem nikoli ni bila povezana z evropskim projektom. Naveza je bila pragmatična in tudi ločitev utegne biti takšna.

Nehvaležno je napovedovati, kaj vse se lahko zgodi v prihodnjih letih. V politiki ne sme biti noben scenarij izključen. Gotovo je, da gre za začetek dolgega in bolečega procesa, ki lahko traja dlje kot predvideni dve leti. Pred urejanjem prihodnjih britanskih odnosov z EU bo najprej moral biti dosežen kompromis o temeljnih načelih ločitve, vključno s kočljivimi finančnimi vprašanji.

Spoznanje, da je demokracija takšna, kakršna je, in da se ljudje lahko odločijo proti temu, kar naj bi bilo racionalna izbira, je v britanskem primeru še posebno grenko. Na Otoku je vse manj tistih, ki še mislijo, da bo Združeno kraljestvo res postalo obljubljena dežela, kot so razglašali zagovorniki brexita pred referendumom. Tudi v pogajanjih z EU Londonu ne bo lahko. Odločitve bodo morali sprejemati pod časovnim pritiskom in v življenjskem interesu Unije je, da v procesu ne potepta svojih temeljnih načel.

Za njegov optimalen potek mora EU doseči dva cilja. Na koncu mora biti Otok na slabšem, kot je bil s članstvom. Vse drugo bi bilo razumljeno, kot da se bolj izplača izstopiti kot ostati članica. A ker je Velika Britanija peto največje svetovno gospodarstvo, globalno usmerjena sila in eden od glavnih delov evropske varnostne arhitekture, mora Unija upoštevati dolgoročne odnose z njo.

Vzpostavitev ravnotežja med obema ciljema je pot do brexita z minimalno škodo.