Tiskane izdaje
Da sta evro in schengen veliki – če ne največji – pridobitvi evropskega združevanja, je ena od najbolj razširjenih političnih manter na stari celini. Kot je pojasnil eden od očetov evra, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, je bila v ozadju vpeljave evra ideja, da bi trajno in nepovratno povezali evropske narode. Tudi za idejo Evrope brez meja (brez nadzora potnikov na njih) je bila želja po tesni povezanosti med Evropejci, ki lahko prosto potujejo, denimo od Finske do Portugalske.
Z dolžniško krizo je evro bolj kot dejavnik povezovanja postal subjekt razdora med severom in jugom. Begunska kriza je nato temeljito načela schengen in več njegovih članic s čedalje bolj neprepričljivimi argumenti nadaljuje nadzor potnikov na notranjih mejah. Poleg tega se v zanosni retoriki o schengnu in evru pozablja, da več članic ni v prvem, drugem ali kar obeh. Kakorkoli že, EU je specifična tvorba, v kateri slogan »enotni v raznolikosti« ni prazna fraza – tudi stopnje integriranja so različne.
Precej nenavadni so bili odzivi na govor predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, v katerem se je zavzel, da bodo morale v schengensko območje vse aspirantke (ne samo Bolgarija in Romunija, marveč tudi Hrvaška, ko bo izpolnila pogoje). Tudi v evru bi po Junckerjevi viziji morali bolj odpreti vrata za vzhodne članice Unije. Kar zadeva schengen, je bolj ali manj jasno, da bodo v Franciji in Nemčiji v sedanjih varnostnih razmerah bolj kot o širjenju območja razmišljali o več omejitvah.
Malce drugače je pri evru. Juncker je bil tarča nekaj neupravičenih kritik v slogu, po izkušnji z Grčijo evrsko območje ne bi več smelo nepremišljeno drveti v širitev z državami, ki ne izpolnjujejo pogojev. Toda: širitev poteka že ves čas od njegove uvedbe. Če odmislimo zapoznelo pridružitev Grčije prvi generaciji evrskih držav leta 2001, je Slovenija leta 2007 kot prva novinka prevzela evro. Nazadnje je leta 2015 vstopila Litva. Vse novinke kar dobro funkcionirajo v evrskem območju in spodobno spoštujejo pravila.
Ne samo Danska, ki je glede evra takšna izjema kot Združeno kraljestvo (na Švedskem so zavrnili vstop na referendumu), marveč tudi, denimo, Češka bolj izpolnjuje merila za članstvo kot marsikatera članica z evrom. A na Češkem in tudi Poljskem se ne zanimajo za vstop. Bolj privlačen je za najrevnejšo članico, Bolgarijo. Stvari v EU bi se sicer utegnile hitro spremeniti. Po krizi je evro utrjen. Evrsko območje bo po brexitu ustvarilo 85 odstotkov BDP Unije in njegove nečlanice bodo čedalje bolj na obrobju evropskega projekta.
Osnovna logika Junckerjevega govora je resda bila vključevanje vseh, a predlogi nadaljnjega razvoja evropskega združevanja temeljijo na evru kot njegovi srčiki. Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi že nekaj dni po nemških volitvah predstavil svoje ambiciozne predloge. »Če se bo povezala z liberalci, sem mrtev,« so v pariškem Le Mondu citirali Macrona, ko so pisali o njegovi môri. Govoril je o kanclerki Angeli Merkel in scenariju, po katerem bi oblikovala vlado s svobodnimi demokrati (FDP), ki nasprotujejo francoskim idejam prenove EU.
