Evropa še vodi igro

Veselje ob izvolitvi uglajenega retorika, ki je poosebljal finančni ferplej na evropski zvezi

Objavljeno
28. februar 2016 21.23
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Minuli petek je dobila novega predsednika Svetovna nogometna zveza (FIFA), daleč najbogatejša in najvplivnejša panožna športna organizacija na svetu. Nekateri komentatorji iz zahodnoevropskih držav, med katerimi so prednjačila angleška peresa, so pred volitvami opozarjali na morebitno zmago bahrajnskega šejka Salmana Al-Khalifo, ki bi pomenila nov udarec za ugled Svetovne nogometne zveze, načet s številnimi korupcijskimi aferami in nazadnje s suspenzom Seppa Blatterja. »Četudi v ZDA zmaga Donald Trump in doživimo izstop Velike Britanije iz EU, da le nogomet ne bi padel v roke Azijcem,« je zapisal eden od angleških kolegov.

V številnih odzivih na razplet volitev, v katerih je 45-letni Švicar Gianni Infantino porazil šejka Salmana z izidom 115:88, je bilo mogoče zaslediti olajšanje zaradi ustavitve padanja ugleda organizacije, veselje ob izvolitvi uglajenega retorika, ki je poosebljal finančni ferplej na evropski zvezi (UEFA), in napoved reform, ki naj bi očistile krovno nogometno hišo v očeh pokroviteljev.

Le redki so poudarili ponovno zmago nogometne Evrope nad blokom, ki bi ga lahko imenovali nogometna Azija brez Kitajske. Nihče si ne upa napovedati, v katero smer bi zaplula FIFA, če bi v petek slavila zmago šejk Salman, predsednik Azijske zveze (AFC), za katerim stoji veliko močnejši kuvajtski šejk, ali jordanski princ Ali, čigar sestra je peta žena najvplivnejšega moža v Dubaju. Evropi je s svojim kandidatom – Infantino je bil doslej najbolj znan kot generalni sekretar UEFA – uspelo odbiti nov napad vzpenjajoče se nogometne sile Azije, ki iz leta v leto bolj živi za odmeven dosežek v nogometu.

Kot zadnji sta se začeli nogometno osmišljati državi z največjim kadrovskim potencialom na svetu Indija in Kitajska, ki bosta v prihodnjem desetletju generirali nove resurse za še bolj nogometni planet Zemlja. Kitajski voditelj Xi Jinping je kot zaljubljenec v nogometno igro razkril, da bo država do leta 2025 v nogomet investirala več sto milijard evrov, njegov načrt pa vključuje tudi organizacijo mundiala in naslov svetovnega prvaka za Kitajsko. Zaradi vse bolj latinsko obarvanih ZDA je tudi najmočnejša sila na svetu vse bolj nogometna; kdo drug kot Američani – tudi Barack Obama je večkrat poudaril, da bi morale SP 2022 dobiti ZDA, in ne Katar – bi sklatil Blatterja z vrha?

Nogomet je začel spravljati v evforijo najmočnejše, pri tem pa pomeni eno redkih gospodarskih panog, v kateri igro vodi Evropa, četudi iz nevtralne Švice. Velikost Infantinovega izziva razkriva nova pokroviteljska shema Svetovne nogometne zveze za obdobje 2015–2018. Po odpovedih treh azijskih multinacionalk ta čas FIFA podpira pet partnerjev in dva pokrovitelja SP 2018 – le eden je iz Azije, kar je najmanj od leta 1982, ko je FIFA začela sponzorski program s peterico z zahoda in štirimi z vzhoda. Infantinov načrt naj bi vključeval prav večjo angažiranost Američanov (ta čas prispevajo štiri pokrovitelje) in Kitajcev. Ti so že postali partnerji Eura 2016 v Franciji.