Fanfare trumpizma

Pri interpelaciji, ki jo je SDS vložila zoper celotno vlado, ni nobenih naključij. Gre za preračunan strateški korak Janeza Janše, ki po treh porazih na volitvah še ni obupal nad morebitno vrnitvijo na oblast. Čeprav koalicije ne more zrušiti, je namen interpelacije jasen: na vsak način pokazati javnosti, da je vlada zanič in da imajo oni boljše rešitve – kot to pač opozicije počnejo ves čas v demokratičnih in parlamentarnih sistemih.

Janezu Janši je zagotovo jasno, da vlade ne more vreči, kar tudi ni njegov cilj. Tokratna interpelacija je začetek dolge in naporne predvolilne kampanje, kajti zavedati se moramo, da bomo imeli v Sloveniji čez 18 ali 19 mesecev parlamentarne volitve. Te pa bodo za Janšo biti ali ne biti, saj če mu tudi na tokratnih spodleti, se bo moral politik, ki vodi SDS že 24. leto, posloviti. Janša verjetno pričakuje, da se bo ponovil scenarij po interpelacijah, ki jih je sprožil v letih 1997 in 2003.

S prvo mu je uspelo načeti koaliciji med LDS in SLS, z drugo je kopal grob vladi Toneta Ropa. Potek interpelacije bo tudi najboljši indikator, v kakšnem ozračju bomo živeli prihodnje mesece. To obdobje bo tudi ključni preizkusni kamen za premiera Mira Cerarja, ki mu je pred dvema letoma uspel veliki met zaradi vsega, v čemer se razlikuje od Janeza Janše.

Danes se bosta prvič resno soočila politika, ki bosta zaznamovala prihodnost. Na eni strani imamo takega, ki išče navdih v zadržani politiki umirjene sredine, na drugi strani politika, ki se na novo vzpostavlja na valu populistične in ksenofobne desnice, ki je dobila izjemen zagon po zadnjih volitvah v ZDA. Interpelacijo zoper celotno vlado bi lahko razumeli tudi kot fanfarno napoved, da trumpizem skozi velika vrata vstopa tudi v slovensko parlamentarno demokracijo.