Fantastična pirova zmaga

Z odločnim »stopom« se je začelo ustavljati pustošenje Maribora.

Objavljeno
17. marec 2013 21.00
Posodobljeno
17. marec 2013 21.00
VOLITVE V MARIBORU
Rok Kajzer, Ozadja
Rok Kajzer, Ozadja
Maribor je danes naredil majhen korak za mesto, velikega pa za pravno državo. Z izpolnjevanjem volilnih lističev se je namreč sklenilo edinstveno obdobje v slovenski novejši politični zgodovini, ko so Mariborčani edini v državi k odstopu prisilili politika, ki se ga povezuje s hudimi zlorabami položaja, korupcijo in klientelizmom. Ne glede na izjemnost teh volitev, ki so odplaknile škodljivo župansko kliko in njeno nadaljevanje, ki jo je poosebljal »mali Franc Kangler«, torej Milan Mikl – ki se mu SLS tako jasno, kot se je Kanglerju, ni odrekla –, je mesto ob Dravi danes doseglo veliko pirovo zmago.

Prvič. Na volitvah se ni pojavil kandidat, ki bi imel plebiscitarno podporo upornega Maribora. Za izbranca vstajnikov se je sicer oklical novi župan Andrej Fištravec, ki pa se je v kratki kampanji od človeka (iz) množice hitro prelevil v klasičnega politika. Niti njegova bogata in tipično strankarska kampanja ni bila v ničemer podobna vstajniškim predstavam o pravem neodvisnem kandidatu. Povzročila je tudi domneve, da je v ozadju stal naoljen strankarski stroj in da so prepričevanja, da se financira iz prostovoljnih prispevkov in kreditov, pravljica za lahko noč. Namesto ljudskega tribuna so Mariborčani na čelu mesta torej dobili še enega politika.

Drugič. Dejstvo, da se ni pokadil pravi beli dim za predstavnika vseh nezadovoljnih meščanov, kaže tudi izjemno nizka volilna udeležba. Ta je bila daleč od tega, da bi lahko te volitve označili za šesto mariborsko vstajo, kakor so si to predstavljali vstajniki.

Tretjič. Kanglerjev mestni svet ostaja. Tisti svet, ki bi, če bi deloval v interesu meščanov, Kanglerju sam zvezal roke. Pa jih ni, ker je imela večina svetnikov in njihovih strank koristi od korupcije in klientelizma. Tisti svet, ki lahko sam sebe imenuje legalen, že dolgo pa ni več legitimen. Kakšni svetniki delujejo v njem, najbolje ponazarja primer šefa mariborskega Desusa Valterja Drozga, stranke, ki je zvesto služila Kanglerju, in človeka, ki smo ga ulovili pri debeli laži (kar lahko preberete v Kontrolni točki na 11. strani današnjega časnika).

Četrtič. Ker bo danes izvoljenega župana ta nedostojna in škodljiva Kanglerjeva koalicija blokirala na vsakem koraku in ker bo ta imel le dobro leto za več kakor nujno sanacijo mestne občine – ni namreč področja, ki ne bi klical po takojšnjih posegih –, večjih sprememb Marbor do rednih lokalnih volitev 2014 ne bo doživel. Vse našteto že daje slutiti, da se velika, upravičena in tudi hitro izvedljiva pričakovanja Mariborčanov kratkoročno ne bodo uresničila.

Tudi če je to pesimistična slika tradicionalne mariborske sivine, ki je z vstajami začela dobivati mavrične odtenke, je pod črto za štajersko metropolo fantastičen dan. Z odločnim »stopom« so volivci, pozno sicer, začeli ustavljati brezobzirno pustošenje Maribora. To je proces, ki ga niti najuspešnejši kmetovalec vseh časov iz Dupleka, ki še vedno vleče niti v ozadju, ne bo mogel več ustaviti.