Feniks brez kril

Predlagatelji iz vladajoče koalicije mirno zavračajo očitke o odprtem lovu na kmetijska zemljišča.

Objavljeno
04. junij 2012 20.58
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Varovanje kmetijskih zemljišč, na katerih si v Sloveniji vsaj na načelni ravni želimo pridelati čim več hrane, se je spet znašlo v kolesju političnih iger. Režiserji najnovejšega dogajanja so vplivneži iz največje stranke na oblasti, ki bi radi po letu dni »popravili« lani uzakonjene odškodnine za pozidavo kmetijskih površin.

Finančno nadomestilo, kot so poimenovali odškodnine za spremembo namembnosti, naj bi bila pravično odmerjena protivrednost za izgubljene rodovitne površine; z njo naj bi poskrbeli za ustrezna nadomestna zemljišča za kmetijsko pridelavo. A se je v praksi zataknilo. Z zmanjšano naložbeno aktivnostjo, ki je gotovo v izdatni meri tudi posledica gospodarske krize, so bili namreč bolj skromni tudi prilivi odškodnin, namenjenih za izboljšave zemljišč.

Ker so odškodnine podražile in, kakor pravijo predlagatelji sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, celo ustavile gradnjo, jih je zdaj nujno treba ukiniti. Zato, da bo oživel naložbeni zagon, da bo spodbujena gospodarska rast, neprepričljivo prepričujejo v koalicijski navezi tisti, ki so še včeraj prisegali na uzakonjeno varovalko za zemljišča, na katerih naj bi povečevali delež zdaj že kritično nizke samopreskrbe.

Na željo investitorjev so, z vplivnimi botri v vladajoči politiki, postali ubogljivi vojščaki z izgubo spomina za zapisano v programih in koalicijskih zavezah.

Zakon, ki so ga na resornem ministrstvu ob veliki pomoči stroke napisali lani, je bil kompromis med željami in potrebami kmetijsko-prehranske in razvojne politike lokalnih skupnosti, države. Ko se je po nekaj mesecih v praksi pokazalo, da ni najboljši in da si ga zaradi ne dovolj trdno zapisanih meril odločujoči lahko razlagajo po svoje, so ga začeli dodelovati. Pripravljeni popravki z ohranjenimi odškodninami v bran pozidavi najboljših njiv so po zamenjavi oblasti ostali v predalu.

Popravljavci zakona zdaj hitijo prepričevati, da ukinitev odškodnin ne pomeni nevarnosti za izgubo teh zemljišč, ampak je bolj ko ne olajšanje za vse, ki želijo graditi na podeželju, tudi na manj vrednih površinah. Da je to lahko celo signal mladim, ki da bodo raje ostajali in delali doma, podeželje pa bo doživelo razcvet.

Kakšna demagogija! Rešitve, ki silijo v razgradnjo komaj vzpostavljenega sistema, so navsezadnje tudi odmik od evropskih usmeritev za doseganje prehranske varnosti in ukrepov za zaščito naravnih virov. Zato da bi v Posavju veljaki vladajoče SDS lahko uresničili v prejšnjem mandatu megalomansko zastavljeni podjetniški projekt Feniks?

V ihti za spremembo zemljiškega zakona, ki ji v vladajoči koaliciji niso naklonjeni edino v Slovenski ljudski stranki, predlagatelji mirno zavračajo očitke o odprtem lovu na kmetijska zemljišča, češ, saj je ministrstvo za kmetijstvo tisto, ki mora poskrbeti za varovanje kmetijskih površin. Velik izziv in odgovornost za ministra ljudske stranke torej. Še zlasti ker so njen predlog za razumnejšo dodelavo zakona o kmetijskih zemljiščih v vladajoči SDS gladko zavrnili.