Tiskane izdaje
Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je že konec januarja opozarjal pred posledicami kitajskega gospodarskega zastoja, nizke inflacije in geopolitičnih negotovosti tudi za evrsko območje. »Tveganje pred prepoznim ukrepanjem pretehta nad tveganjem prezgodnjega ukrepanja,« je v finančni latovščini skoraj že napovedal še bolj ekspanzivne denarne ukrepe poleg sedanjih.
Po drugi strani pa je predsednik indijske centralne banke Raghuram Rajan ob približno istem času izjavljal, da se časi za takšne finančne spodbude iztekajo in da je treba preprečiti nastajanje nevarnih finančnih balonov. Rajanu priznavajo, da je pred zadnjo finančno recesije sprevidel nevarnosti tedanje ekspanzivne politike centralnih bank in nanje opozoril, a ga nihče ni poslušal, v svoji knjigi Fault lines pa razkriva tudi druge vzroke za krizo kot preveliko naslanjanje nekaterih na izvoz, okrevanja brez dostojnega zaposlovanja, neenakost zaradi različne izobrazbe ali nesporazumi zaradi različnih načinov finančnih preverjanj.
Zdaj bi lahko dodali še presenetljive cene energije in surovin, po drugi strani pa se večina opazovalcev strinja, da so centralne banke vsaj v prvem obdobju po zadnji finančni krizi pomagale k vračanju normalnosti. Kje je prelomnica, ki zdravilo spreminja v mamilo? Tudi Draghi je v preteklih letih neutrudno poudarjal, da mora vsaka država poskrbeti za strukturne reforme in s tem za konkurenčnost.
Bodo račun spet plačali tisti, ki domače naloge niso opravili, ali pa gre za iskanje novega med »kreativnim uničenjem« neprimernega starega, kot že tolikokrat v človeški zgodovini? Ne glede na to, kakšni bodo sedanji borzni pretresi, se večina ekonomistov strinja vsaj o tem, da v času digitalizacije in četrte industrijske revolucije potrebujemo nove metode merjenja rasti in napredka ter nove načine za prilagajanje ljudi tem procesom.
