Glava iz peska

Že nekaj let se na Hrvaškem vrstijo dogodki, ki krepijo negativno podobo te članice EU: od homofobnega referenduma o zakonskih zvezah, na katerem se je odločilo, da je edina zakonska zveza tista, ki jo skleneta moški in ženska, zahtev za prepoved cirilice v Vukovarju do stadionskega čaščenja ustaške države. Tokratni dogodki so le nadaljevanje niza, za katerega nobena oblast do zdaj, levosredinska, desna ali kakršnakoli že, ni imela dovolj moči, da bi ga prekinila. Z obsodbo in nato vztrajanjem pri obsodbi.

Dogodki so se vrstili, oblast pa je tiščala glavo v pesek – in molčala.

V nedeljo, po postroju skrajnežev sredi Zagreba in njihovem poveličevanju Neodvisne države Hrvaške, po napadih skrajnežev na srbsko manjšino in tudi po pojavu nalepke s sporočili, žaljivimi do Srbov, se je oblast končno le oglasila ter »ostro obsodila napade skrajnežev in poveličevanje ustaštva in nacizma«.

Nedeljsko sporočilo hrvaške vlade je tako postalo prvo, s katerim je nedvoumno obsodila desničarske skrajneže, potem ko je prej ne le vlada, ampak tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović več podobnih dogodkov prezrla ali pa le splošno obsodila skupaj z drugimi totalitarizmi, nacizmom, fašizmom in komunizmom.

Bo sledilo še kakšno sporočilo, obsodba ali bo sledila le samohvala o »ostrem odzivu«? Priložnosti najbrž ne bo zmanjkalo, saj nestrpneži gotovo ne bodo umolknili. Zdi se, da oblast kljub vsemu še ne najde ustreznega mehanizma, s katerim bi se uprla duhovom preteklosti, ki so v sedanji Hrvaški še kako živi in jo strašijo pred prihodnostjo. Ali pa noče izgubiti glasov volivcev, za katere je prodati dušo tudi kakšnemu duhu iz preteklosti še sprejemljiva poteza, saj jo lahko ohrani na oblasti.