Glavoboli v Gorenju

Delnica Gorenja je na Ljubljanski borzi ta teden izgubila več kot štiri odstotke. Padala je več dni in verjetno ne bomo povsem zgrešili, če bomo zapisali, da je v določeni meri k trendu prispevala tudi novica, da Gorenje ne bo več izdelovalo pralnih strojev in hladilnikov za Panasonicovo blagovno znamko.

Nedvomno je bila ta novica leden tuš za več kot trinajst tisoč delničarjev družbe, nekateri od njih so ob njeni objavi tudi javno ocenili, da o dogajanju v družbi niso bili ustrezno obveščeni. Delničarje pa bi moralo skrbeti, ker iz Gorenja prihajajo povsem različne številke: še minuli teden so pisno komunicirali eno številko o izpadu prihodkov na račun sodelovanja s Panasonicom, ta teden pa se je ta v njihovi objavi znižala za dve tretjini. Katera torej drži in zakaj takšna zmešnjava v komuniciranju z javnostjo? In zakaj se z zadevo, če ni pomembna, na več sejah ukvarja nadzorni svet?

Franju Bobincu, prvemu možu družbe, sicer mojstru komunikacijskih veščin z vsemi njegovimi svetovalci, ki jih ima na pogodbi, je tudi to pot spodrsnilo. To so mu očitali že lani, ko je padla odločitev o zadržanju objavo informacije o japonskem skrbnem pregledu Gorenja, a določen krog ljudi je bil z njo seveda seznanjen in posamezniki so jo tudi zlorabili. Tako je pokazala preiskava Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Agencija je sicer lani zaradi suma zlorabe notranjih informacij uvedla trinajst postopkov, a le v Gorenjevem primeru so se sumi tudi potrdili. Kako je z v začetku junija lani teklo prepovedano trgovanje z delnicami, si je sicer mogoče ogledati tudi na spletni strani agencije (http://www.a-tvp.si/Documents/OAgenciji/javna_objava14_6_17.pdf ).

Letos je regulator trga vrednostnih papirjev uvedel sedem nadzornih postopkov, od katerih jih teče še pet, med njimi pa je pod drobnogledom znova tudi Gorenje.

Morda pa to ne bo zadnji postopek, ki ga vodi v zvezi z velenjsko družbo, saj so se že pojavile špekulacije, da se bodo v Gorenju po novem letu zgodile tudi pomembne lastniške spremembe. Te sicer običajno prinesejo tudi spremembe v nadzornih svetih in posledično v upravah družb. Prvi mož Gorenja je na tem položaju že od leta 2003 in letos si je pri svojih prijaznih nadzornikih uredil nov petletni mandat, čeprav se mu aktualni še zdaleč ni iztekel, novega pa naj bi predvidoma začel šele julija prihodnje leto.

Gorenje po opozorilih analitikov zaostaja za tekmeci. Še večja težava pa naj bi bila njegova visoka zadolženost, zaradi katere bo ob pričakovanem zvišanju obrestnih mer, ki ga analitiki dopuščajo za drugo polovico prihodnjega leta, njegovo upravo nedvomno bolela glava. Še zlasti ob dejstvu, opozarjajo poznavalci, da Gorenje nima več veliko premoženja, s prodajo katerega bi lahko pomembno znižal svojo visoko zadolženost. Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je ta teden čivknil, da mu je pred leti šef EBRD Francois Lecavalier pred leti rekel, da je Gorenje zaradi slabega korporacijskega upravljanja nova Mura. Le želimo si, da se je zmotil.