Gogi preprečil mesarsko klanje

Ni dvoma, da je bila to izjemno pomembna zmaga. Z njo si je Slovenija zanesljivo priigrala drugo mesto v skupini, omogoča pa celo naskok na prvo mesto. To izhodišče nam odpira vrata do končnega cilja. A po drugi strani ni še nič osvojeno. Prepričan sem, da bodo naši fantje v ponedeljek premagali še Fince in ne bodo izbirali četrtfinalnega tekmeca.

Igrali smo najboljših 28 minut na EP. Grki so bili neprepoznavni, svoje značilne igre niso zmogli razviti. Ključni »krivec« je bil Goran Dragić. Igral je redko videno simultanko in s svojo ubijalsko igro dal močan veter v jadra slovenske ekipe.

Zakaj je bil Dragićev šov pomemben? Ker je bilo pričakovati, da bomo z Grki igrali na nož. Pred tekmo je bila živčnost na vrhuncu, Goran pa je s svojim naletom sprostil vso ekipo, ki je tri četrtine ohranjala zbranost na najvišji možni ravni. Prebil je led, potegnil voz naprej in vse drugo se je nekako razpletalo po košarkarski logiki. Onemogočil je, da bi Grki narekovali ritem in vsilili igro, podobno »mesarskemu klanju«.

Po sanjski Goranovi igri se morda zdi, da je Slovenija preveč odvisna od njegovega razpoloženja. Ne bi rekel, enostavno je bil izjemno razpoložen, potegnil je na vso moč in od igralca njegovega kova lahko pričakuješ tako vrhunsko predstavo.

Trenerji nismo veseli, ko si moštvo na hitro priigra visoko prednost. Razen če tekmecu ne vzameš volje, da potem izobesi belo zastavo. Toda Grki ne slovijo po tem, da se vdajo, trmasto igrajo naprej in čakajo na svojo priložnost. Seveda, potek tekme je bil nenavaden. Ko so Grki prišli do sape, do svojih »petih minut«, je bilo prepozno. Slovenska prednost je bila previsoka. Slovenija je dejansko uprizorila nevihto. A hkrati je tudi logično, da v tako silovitem ritmu in s takšno zbranostjo ni mogoče igrati vso tekmo.

Za konec pa, iskreno čestitam fantom za izjemen večer. Srčno upam, da nas bodo še naprej navduševali.