Gospodarski pas, drugič

Hrvaška vlada je ministrstvu za zunanje zadeve naložila, naj začne posvetovanja z državami članicami EU in evropsko komisijo o zaščiti interesov v Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu. Diplomati imajo za posvete in prepričevanja leto dni.

Pred trinajstimi leti je takratni predsednik Stjepan Mesić pojasnjeval, kako bi z razglasitvijo izključnega gospodarskega pasu uredili vse težave s Slovenijo, vse, kar se nanaša na nadzor nad tankersko plovbo in sploh nad prometom in ribarjenjem po Jadranskem morju. Iz predlaganega zakona, s katerim bi Hrvaška v pasu med teritorialnim in odprtim morjem razglasila izključno gospodarsko cono, je pozneje nastala le ekološko-ribolovna cona, ki je določala, da je na tem območju dovoljeno loviti le ribičem iz EU.

Zdaj je razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu spet postalo aktualno vprašanje. Zakaj?

Eni se zavzemajo za to, da je treba nadzor nad ribolovno politiko okrepiti, napovedi katastrof, ki grozijo ribam in ribičem na Jadranu, pa so le pika na i. Drugi se sprašujejo, kaj bi politika sploh rada. Že zdaj smejo na tem delu morja loviti le ribiči iz EU. Njim to prepovedati ali omejiti bi bil strel v koleno. Vsaj takšen, kot je bilo sprejetje zakona, znanega pod imenom lex Perković, le tri dni pred vstopom Hrvaške v Unijo, s čimer je bilo načeto zaupanje Bruslja v dobre namere 28. članice.

Najnovejše namera za razglasitev gospodarskega pasu in napovedi premiera Plenkovića, da želi urediti tudi desetletja nerešena vprašanja meja s sosednjimi državami, tudi s Slovenijo, pa nekako ne gredo skupaj. Že pred leti je bil to velik kamen spotike med Hrvaško, sosedami in EU.

Morda pa gre le za eno v nizu potez, s katero želi oblast ostati všečna državljanom, ki radi slišijo vse, kar je povezano z zaščito njihovega »najlepšega in najbolj modrega morja«, saj prav ta oblast pripravlja korenite, za marsikoga zelo boleče reforme.