Gradbeni »giro«

Iz dolga leta zapuščene gradbene jame na ljubljanskem Bavarskem dvoru je v nebo zrasel hotel Intercontinental. Tako kot iz gradbene jame, v katero so popadali lani, lezejo gradbinci – svetlobi in boljšim časom naproti.

Poslovni podatki desetih največjih gradbenih in inženirskih podjetij ne kažejo le, da je bilo lansko leto za gradbeništvo slabo. Ponovno potrjujejo, da slovenski gradbeni trg ni stabilen, ampak ga zaznamujejo visoke rasti in globoki padci. Če bi to gibanje ponazorili s črto, bi ta spominjala na profil kakšne gorske etape na nedavnem Giru d'Italia z več gorskimi cilji.

Visoki rasti gradbeništva zaradi avtocestnega programa in nepremičninskih gradenj je sledil propad največjih gradbincev, neplačani podizvajalci in delavci ter več deset tisoč brezposlenih. Visoki rasti gradbeništva zaradi zaključevanja evropskih projektov v podaljšku prejšnje finančne perspektive je lani sledil najnižji obseg gradbeništva v zadnjih dvajsetih letih, številna podjetja pa so ustvarila za približno polovico manj prihodkov in dobička kot leto prej. Letos gradbeništvo – tudi na valu investicij podjetij – spet raste; v prvem četrtletju se je glede na isto obdobje lani okrepilo za petino, marca je bila gradbena rast v Sloveniji največja v Evropski uniji, ta panoga pa je dodatno pripomogla k presenetljivo veliki 5,3-odstotni gospodarski rasti v prvem kvartalu. Kaj sledi?

Jasno je, da gradbena podjetja za normalno poslovanje potrebujejo stabilno raven projektov. Država, kot pomemben naročnik, tega do zdaj ni bila sposobna narediti, ampak je gradbince v enem trenutku zasula s projekti, v drugem jih ni imela.

V nasprotju z Avstrijo, ki ima večletni načrt investicij. Gradbeni trg severnih sosedov se zato v povprečju nekoliko vzpenja – kot prijetna kolesarska tura.