Grenki med

Afera Debevec, ki je razkrila dolgoletni cvetoč črni trg z nedovoljenimi zdravili za zatiranje varoje, je načela zaupanje javnosti v slovenske čebelarje in zasejala dvom o trditvi, da je med superživilo, včasih celo zdravilo.

Velik del odgovornosti za ukoreninjenje takšnega dvoma nosijo kar čebelarji sami, natančneje njihova stanovska predstavnica, Čebelarska zveza Slovenije. Ta je namesto ostre obsodbe čebelarjev, ki so čebele zdravili z nedovoljenimi zdravili, k odstopu pozvala tiste, ki so si ob objavi poročila inšpekcije za varno hrano »drznili« podvomiti o varnosti čebeljih pridelkov.

Dodatno se je predstavnik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč zapletel, ko je kot glavni razlog za kupovanje zdravil na črnem trgu navedel precej višje cene registriranih zdravil v Sloveniji v primerjavi s tujino. Pri tem je nenehno omenjal le eno zdravilo, pa tudi v primeru drugih zdravil se njegove trditve niso bile povsem upravičene.

Da cena zdravil pri odločitvah čebelarjev nima tako pomembne vloge, govori dejstvo, da so ti do konca leta 2013 registrirana zdravila za zatiranje varoje od države dobivali zastonj, a so raje odhajali v tujino družno nakupovat pri nas neregistrirana sredstva ali pa so jih kupovali pri vrhniškem čebelarju Antonu Debevcu. Njegove čudežne palčke so bile preprostejše za uporabo in učinkovitejše od registriranih zdravil.

Težava je, ker je z učinkovitostjo zdravil za zatiranje varoje podobno kot z učinkovitostjo antibiotikov. Varoja, največji sovražnik medonosne čebele, nanje sčasoma postane odporna. Če bi jo čebelarji hoteli obvladovati zgolj z zdravili, bi morali vsako leto uporabiti močnejša, kar bi prej ali slej ogrozilo zdravje čebel.

Od ogrožanja zdravja čebel do ogrožanja zdravja ljudi je manjši korak, kot si predstavljamo. Čebelarji, ki pridelujejo med in druge izdelke za prehrano, bi se tega morali zavedati enako resno kot drugi kmetijci, čeprav – ali še posebno zato, ker – svoje pridelke prodajajo zgolj prijateljem in znancem. Če pustimo ob strani nezakonitost kupovanja na črnem trgu, o kateri bodo presojala sodišča, je praksa številnih čebelarjev, ki jo je razkrila afera Debevec, moralno zavrženo dejanje, še posebno ker se čebelarji radi razglašajo za varuhe zdravja čebel in ljudi.

Zmedo med potrošniki utegne povzročiti objava seznama dvajsetih čebelarjev, ki so pogosto prejemali pošiljke vrhniškega podjetja – gre za iste čebelarje, pri katerih so inšpektorji vzorčili med in satje z medom. Pri nekaterih naj bi Debevčeve palčke celo našli v čebelnjaku. Da so jih uporabljali vsi čebelarji, ki so v zadnjih treh letih prejemali njegove pošiljke, pa je nemogoče dokazati drugače, kakor da jih inšpektorji ujamejo z »lepljivimi prsti«.

Uprava za varno hrano je napovedala poostritev nadzora nad čebelarji s povečanjem obsega vzorčenja medu, a če za dobro kmetijsko prakso ne bodo skrbeli predvsem čebelarji sami, še tako strog nadzor ne bo povrnil zaupanja potrošnikov v slovenski med.