Grožnje z datumi

Ste vedeli, da bi lahko javno razkritje datuma dokumenta, v katerem je opisana ocena ogroženosti varovane osebe, negativno vplivalo na izvajanje varovanja pomembnega državnega funkcionarja ali mu celo škodovalo? Ne? No, po presoji policije bi dan in mesec, ki sta napisana na dokumentu, če bi ju objavili v Delu, lahko imela skoraj katastrofalne posledice. Saj res, zakaj pa bi koga zanimal datum, kdaj je ta ocena ogroženosti nastala?

Zato, ker bi to lahko potrdilo, da je bila ocena res izdelana. Ko so namreč nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo po izreku sodbe obkrožili policisti varnostniki, so se v javnosti začele pojavljali informacije, da je varovanje, ki je odstopalo od tistega, ki je predvideno za nekdanjega premiera, mimo pravil, torej tudi brez ocene ogroženosti (ki je eden od temeljev varovanja), odredil generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Na policiji trdijo, da je bilo vse po črki predpisov. Javnih in tajnih. Notranje ministrstvo temu pritrjuje. A ker je skoraj vse tajno, dokazov, da je vse res b. p., ne želijo ponuditi. Niti datuma ne. Ker ne bi bilo prvič, da na policijski ravni preiskujejo samega sebe, in ker zelo velikega zaupanja v te notranje preiskave nimamo, senca dvoma ostaja. Še posebno po tem, ko smo, tudi v Delovih Ozadjih (kjer danes predstavljamo okoliščine varovanja nekdanjega premiera), predstavili konkretne sume, da je (bila) policija med protesti pod velikim političnim pritiskom in mu tudi popustila. In to ni bilo prvič. Prav zato želimo namesto skrivanja za oznakami tajnosti in internosti tudi kakšen podatek.

Primer varovanja nekdanjega premiera, ko ni čisto jasno, ali lahko v celoti in brez pomislekov verjamemo zagotovilom policije, je tudi posledica zelo ohlapne in splošne vladne uredbe, ki daje policiji zelo širok manevrski prostor na področju varovanja državnega vrha, ki ga lahko, z razlogom ali brez, takoj »zavaruje« z oznakami, ki javnosti onemogočajo vpogled tudi v najbolj nedolžne podatke. Zdaj je v pripravi nova in vprašanje je, ali bo konkretnejša, kakor je tudi vprašanje, kdaj bodo javnosti znani (skrivnostni) podatki, koliko denarja gre za varovanje vodilnih v državi. En mandat varovanja predsednika DZ menda odnese kar 600 tisočakov. V Avstriji in Nemčiji, denimo, šefa parlamenta ne varujejo.

In ko govorimo o varčevanju: prav v imenu prihrankov je Janševa vlada v dnevih pred padcem spremenila uredbo in svojemu bodočemu bivšemu predsedniku vlade s treh na en mesec skrajšala varovanje, kakršno uživa premier. V isti sapi pa mu omogočila še dodatnih 11 mesecev varovanja, do kakršnega so upravičeni (nedržavotvorni) ministri, predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča, predsednik državnega sveta ... Dilem, ali je bilo z varovanjem Janše v času izreka sodbe v primeru Patria kaj narobe, sploh ne bi bilo, če si ne bi v imenu Zujfa tik pred zdajci podaljšal privilegija.

Da bo paradoks še večji, je zaradi tega »podaljška«, za katerega ni bilo nobenega resnega razloga, policija tistega 5. junija v imenu države varovala osebo, ki javno omalovažuje pravosodne organe in ustanove te iste države. In naj se sliši še tako izrabljeno, vse to na račun davkoplačevalcev.