Nedotakljivih ni več

S političnim umorom v centru ruskega glavnega mesta – na platnu čebulastih kupol cerkve Vasilija Blaženega in le lučaj od Kremlja – se je začelo novo poglavje postsovjetske politike. »Žrtveni umor« ne napoveduje nič dobrega – ne Rusiji, ne njenim bližnjim in ne daljnim sosedom.

Politiki ranga Borisa Nemcova, ki je bil nekoč skoraj uradni naslednik prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina, so bili do zdaj v Rusiji nekakšne »svete krave«. Kljub neusmiljenim kritikam Putina in putinizma je bil nedotakljiv, tako kot nekdanji premier Mihail Kasjanov in nekdanji Putinov svetovalec za gospodarstvo Andrej Illarjonov.

Zato so toliko bolj goreče po njih udrihali državni mediji, ki so jih obtoževali, da so v službi tujih tajnih služb oziroma ruska peta kolona, izdajalci in tatovi ter privrženci radikalnega neoliberalizma. A to so bili samo medijski umori. Po novem jih je mogoče dejansko ubiti. Nedotakljivih ni več!

Nemcov verjetno ni bil umorjen zato, ker je bil v opoziciji, ki Putina v resnici ne ogroža. Formalna oblast ga pravzaprav ni zanimala. Nič ni imel proti, če je bil na opozicijskih mitingih v senci trenutnega voditelja neparlamentarne opozicije Alekseja Navalnega.

»Mošniček se prazni,« je stavek, ki še najbolje opiše najverjetnejši vzrok umora. Konsenz elit – ki vladajo in hkrati ropajo Rusijo – je porušen. Tako notranja kot zunanja politika bosta postajali čedalje bolj nepredvidljivi.

Začenja se novi veliki cikel ruske politike, v katerem ne gre pričakovati hitrih sprememb. Za zdaj je jasno le, da se stave na politični šahovnici zvišujejo, pravila šahovske igre pa spreminjajo. Ogrožena je stabilnost. Tudi zaradi zunanjih pritiskov. V Rusiji ne opozarjajo kar tako, da do pomladi ne gre buditi spečega medveda.