Tiskane izdaje
Narava Evropske unije je takšna, da morajo voditelji 27 članic, ko se zberejo v bruseljski palači Justus Lipsius, najprej razčistiti, kaj natanko so sklenili na prejšnjem vrhu. Razlage sklepov o začetku centraliziranega bančnega nadzora, sprejetega na »prelomnem« junijskem vrhu Unije, so daleč vsaksebi. Ker je uvedba nadzora pri ECB, ki bi začel delovati 1. januarja, pogoj za neposredno kapitalsko pomoč bankam, je bil junija med najbolj zadovoljnimi španski premier Mariano Rajoy.
Štiri mesece pozneje je videti, da je uvedba bančnega nadzora dlje kot junija. Berlin daje prednost temeljitosti pred hitrostjo, pravni strokovnjaki Unije so opozorili na - nezakonitost predlaganega nadzora. Med zagovornicami hitrosti so tiste države, ki bi utegnile dobiti pomoč za reševanje bank, med njimi je Slovenija. Po pričakovanju bo skovan kompromis v tolmačenju, ki bo v evropskem slogu nekakšen najmanjši skupni imenovalec med sredozemsko skupino in severnjaki z Nemčijo na čelu.
Glavna tema vrha je temeljita preureditev območja evra, njegova trajna stabilizacija. Razprava o tem bo zaznamovala prihodnje mesece. Ob čedalje večji centralizaciji v ospredju ostaja prizadevanje za strog fiskalni nadzor, ki naj bi v prihodnosti zaviral spiralo zadolževanja. Četudi so nemški predlogi za uvedbo instituta superevropskega komisarja, ki bi lahko zavrnil proračune zapravljivih članic, lahko všečni, so glede na razmerje sil in ozračje v Evropski uniji videti neuresničljivi.
Kar se je po drugi strani začelo razkrivati, je odmik od politike zategovanja pasu za vsako ceno. Govorjenje o uspešnosti varčevalno-reformnih ukrepov, če se države, ki so v programu trojke, utapljajo v brezposelnosti in recesiji, je postalo nesmiselno. Kjer je palica, mora biti tudi kak korenček. Navsezadnje, vloga Unije kot tiste, ki sankcionira države, škoduje celotnemu evropskemu projektu.
