Hrvaška krčma

Kako bo videti nova hrvaška vlada, ki jo bo oblikoval farmacevt Tihomir Orešković, bo znano čez čas. Koliko časa bo zdržala, bo odvisno od tega, ali so sestavljavci ob pogajanjih držali fige v žepih ali so za pogajalsko mizo sedli z iskrenimi nameni. Vendar je bolj pomembno, se zdi, da se je celotna Hrvaška, ne le njena politika, znašla ujeta v okvire lastne ustave. In tudi v lastne ideološke skrinjice.

Zaradi ustave, božične, ki je bila sprejeta pred četrt stoletja nekako v tem, praznično pomembnem času, ki ne dopušča niti milimetra prostora, da bi mandatar postal relativni zmagovalec, se je dogajalo bolj ali manj prikrito licitiranje za glasove in parlamentarno večino. Nemalokrat je bilo vse skupaj videti kot balkanska politična krčma, odeta v evropska oblačila.

Nič manj ni nepomembno, da Hrvaška še naprej ostaja država, v kateri dve stranki vzdržujeta ideološke razdelitve. Ideološki spopad med sekularnim in klerikalnim taborom ustreza tako enim kot drugim in jim pravzaprav omogoča, da sta SDP in HDZ tudi 25 let po prvih svobodnih volitvah na Hrvaškem še vedno najmočnejši stranki.

Vendar se je vmešal Most. Ne le da je v roke dobil ključe za sestavljanje nove hrvaške oblasti, ampak tudi za odpiranje obeh ideoloških skrinjic. Postal je element, brez katerega ne gre. Morda res še malo nespreten in neizkušen. Medtem ko znotraj strank pripravljajo kozmetične spremembe, strankarski topovi niso varčevali streliva za udrihanje po Mostu. Padali so težke besede in še težji očitki. In s tem še bolj dokazovali, kako zelo si želijo oblast. Tudi s »tretjim« igralcem, domnevno nestrankarskim menedžerjem.

Narava je te dni poskrbela, da se je zgodil zimski Sončev obrat. Naša južna soseda, razen nekaj izjem, na ideološki obrat še ni pripravljena. Most pa ostaja le križišče med obema, ki še kar vodita ideološko in oblastniško vojno.