Hvala, gospod Seppo!

S padcem projekta Patria, edinega ambicioznega projekta v zgodovini Slovenske vojske, se je razblinilo tudi upanje na njeno posodobitev. Je pa zato danes srečen dan. Ministrstvo za obrambo je namreč s finskim orožarskim koncernom Patrio in njenim slovenskim zastopnikom, podjetjem Rotis, podpisalo sporazum o razvezi 278 milijonov evrov težke pogodbe o dobavi 135 oklepnikov. Hkrati torej ena slaba in ena dobra novica. Prvo je pred dvema dnevoma sporočila nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič, drugo njen naslednik Aleš Hojs.

Po šestih letih je tako zadeva Patria, ves čas problematizirana tako v strokovnem in finančnem kot političnem smislu, v civilnopravnem pomenu dobila epilog. Obrambnemu ministru je uspelo doseči sporazum o razvezi pogodbe. To pomeni, da bo naša država imela 30 oklepnikov, vrednih 74 milijonov evrov, od načrtovanih 135, kolikor jih je leta 2006 naročila takratna Janševa vlada. Hojs pravi, da si je sicer prizadeval za reprogram pogodbe, tako da bi imeli vsaj še dvajset oklepnikov več, vendar pri tem z drugo stranjo (Rotis) niso dosegli soglasja. Natančneje, cena za to je bila nesprejemljiva. Tako po torkovem sporazumu po zatrdilih našega obrambnega ministrstva med obema stranema ni več obvez. Slovenija Patrii ne dolguje ničesar, druga stran nam mora plačati še približno 300.000 evrov pogodbenih kazni zaradi preteklih zamud pri dobavljanju prvih pošiljk oklepnikov.

Če se v pogodbi in sporazumu v zadevi Patria ne skrivajo kakšne pasti, ki jih je katera od strani prezrla, potem je v časih hudih gospodarskih in finančnih zagat vendarle prišla za slovenski proračun dobra novica, vredna približno 200 milijonov evrov plusa. Tako se lahko finski strani zahvalimo za razumevanje, ki ga narekujejo spremenjene ekonomske okoliščine. Ali, kot je dejal predsednik Patrie Seppo Seppala: Politika Patrie je, da v različnih razmerah išče razumne rešitve, kadar je to mogoče.

Da jo bo proračun odnesel brez kakršnih koli denarnih prask, seveda ni mogoče trditi. Prav te dni se naši in Natovi strokovnjaki dogovarjajo o novih ciljih, ki jih bo morala slovenska stran izpolniti do leta 2020 – ker pač s samo 30 oklepniki ne izpolnjujemo Natovih standardov.

Primer Patria pa ima v našem okolju – tako kot tudi v avstrijskem in finskem – še druge razsežnosti. Sodni postopek zoper peterico, obtoženo korupcije – med njimi je tudi sedanji premier –, pred ljubljanskim okrajnim sodiščem še ni končan. In na njegov epilog sporazumna razveza pogodbe ne bo imela nikakršnega vpliva. Vanjo je namreč prav tako vključena protikorupcijska klavzula, ki nikogar ne odvezuje odgovornosti za morebitne sporne dogovore pri sklepanju poslov za dobavo osemkolesnikov.

Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je primer Patria, torej posel desetletja, kakor so ga nekateri označevali, na ravni država-podjetje očitno dobil svoj zaključek. Ni pa ga dobil na politični ravni. Ko bo Patria dobila sodni epilog, se bo zanesljivo vrnila na slovensko prizorišče. In to z vso silovitostjo.