Tiskane izdaje
Inšpektorat za javni sektor je junija lani ugotovil, da si je devet fakultet nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost. Da ne obstajajo niti formalni niti vsebinski razlogi za odrejanje pripravljenosti, je na začetku decembra zapisal tudi minister za javno upravo. Kljub temu so si na ekonomski fakulteti in fakulteti za kemijo dodatek dodelili še pri plači, izplačani januarja. Nihče od odgovornih za zakonito in transparentno porabo javnih sredstev se takrat ni, vsaj uradno ne, odzval.
Nato je marca še ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sklenilo, da je šlo pri izplačevanju dodatka za nenamensko porabo javnega denarja, zato bi morala univerza sredstva (le slabo polovico) vrniti v proračun. Univerza sklepa ni spoštovala, ministrstvo je zato od državnega pravobranilstva zahtevalo, da sredstva izterja po sodni poti. Večino že znanega je zdaj ponovila še Komisija za preprečevanje korupcije. Svoje delo morajo končati še kriminalisti, prav tako našo največjo univerzo revidira tudi računsko sodišče. Do zdaj torej za ugotavljanje vseh nepravilnosti ni bilo porabljenega malo davkoplačevalskega denarja.
Tako je zato, ker je v državi dovoljeno, da v visokem šolstvu (in še marsikje drugje) namesto prevzemanja odgovornosti vlada samovolja. Čeprav je jasno, kdo bi se moral komu zagovarjati. Hiererhija odgovornosti sega od dekanov, rektorja, vsaj treh ministrov do premiera. Naloga tudi zadnjih štirih – če dekani in rektor tega ne razumejo sami – je zahtevati zakonito in transparetno porabo javnega denarja, tudi na sicer avtonomni univerzi. A kaj ko sta dva od njih prejemala dodatek, tretji misli, da je pri izplačevanju dodatka šlo zgolj za napako, četrti pa je še po tem, ko je inšpektorat že odločil, da je šlo za nezakonito izplačevanje, miril, da dajmo še malo počakati.
In tako gre karavana dalje. V popolnoma isti zasedbi.
