Inkvizicija in simboli

Glavni cilj sodnega procesa je bil: vsem »sovražnikom države« nagnati strah v kosti.

Objavljeno
17. avgust 2012 22.31
RUSSIA-PUSSYRIOT/VERDICT
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
Vse velike stvari zrastejo iz majhnega. Arabska pomlad se je začela s samosežigom tunizijskega trgovčiča. V Rusiji se je s 50-sekundnim nastopom marginalne punkovske zasedbe Pussy Riot začel spopad civilizacij. Odmevni trk mladega in starega, liberalnega in nazadnjaškega, religioznega in ateističnega, nacionalističnega in demokratičnega, mestnega in podeželskega in, če že hočete, levega in desnega je bil nebrzdan kakor rimske bakanalije. Letele so sočne besede in zmerljivke, vrstile so se čustvene protestne akcije. Mirno lahko rečemo, da je razprava velikokrat dosegla dno.

Vse velike bitke se vrtijo okoli simbolov. Putin je postal simbol vsega amoralnega in slabega v sodobni Rusiji, dekleta Pussy Riot pa simbol radikalnega odpora. Nastal je kot odgovor na Putinov režim, ki poskuša utišati vse, ki se mu postavijo po robu. Za to uporablja sodišča, zastraševanja, zaporne kazni, delovna taborišča ... Ruska zgodovina nedvomno pozna še hujše mehanizme. V času Stalinovih čistk v 30. letih prejšnjega stoletja so disidente pošiljali v gulage in pred strelske vode. V svojo obrambo niso mogli izreči ene same besede.

Sodni proces proti dekletom iz skupine Pussy Riot je resda spominjal na srednjeveško inkvizicijo, vendar ne gre prezreti, da so obsojene tako na sodišču kot tudi sicer dobile priložnost za obrambo. Sodobni ruski inkvizitorji se od nekdanjih razlikujejo po tem, da njihov cilj ni likvidacija, ampak obvladovanje disidentov. In prav to je bil tudi glavni cilj sodnega procesa – vsem »sovražnikom države« nagnati strah v kosti.

V Moskvi je resda vse polno zahodnih blagovnih znamk in avtomobilov, toda napačno bi bilo sklepati, da je Rusija skupaj z njimi uvozila tudi liberalne ideje zahodnega tipa.