Iz katere države si

O gospodarski renesansi: nov razcvet industrije in delovnih mest je kompleksen posel, kjer se lahko izkaže pametna država.

Objavljeno
19. oktober 2015 19.42
iza-Adria mobil
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
O gospodarski renesansi Evropa govori že nekaj let, zdaj se zanjo zavzema tudi Slovenija. Gospodarska zbornica Slovenije je izdala Manifest industrijske politike, ki ga bodo danes tudi predstavili na vrhu slovenskega gospodarstva. Za tem že skoraj revolucionarnim naslovom so predvsem nujni ukrepi, če naj se tudi Slovenija široko odbije od kriznega podzemlja in ne zavozi svojega paradnega konja, ki je zdaj nedvomno izvoz.

Izvoz je blesteča izjema, ki bistveno pripomore h gospodarskemu oživljanju. Hkrati pa je jasno: če ne bomo vlagali v razvoj, inovativnost, posledično konkurenčnost in s tem višjo dodano vrednost, ampak predvsem nasedali prevelikim porabniškim pravicam, bo tudi konkurenčnega izvoznega blišča vse manj. A za to odločitvijo mora stati država, poudarja predsednik GZS Marjan Mačkošek, ki pravi, da danes ne tekmujejo podjetja, ampak države. Torej nekako tako: povej mi, iz katere države si, pa ti povem, kako konkurenčen in zanimiv si. Povej, kakšno prostorsko, investicijsko, infrastrukturno, obrestno, zaposlitveno, izobraževalno, zdravstveno-pokojninsko, socialno, okoljsko, javnoupravniško itd. politiko ima tvoja država, in povem ti, koliko si razvojno, gospodarsko, izvozno, dobaviteljsko zanimiv.

Očitno je renesansa evropske industrije in gospodarstva v modi tudi drugod, ne le v Sloveniji. Nizkocenovna velika gospodarstva menda že nekaj časa niso več tako sanjske destinacije, kamor je razviti svet skupaj z Evropo in posredno tudi malo Slovenijo selil svojo proizvodnjo, ker so bili to neskončni teritoriji poceni delovne sile in s tem podcenjenih izdelkov. Toda to spoznanje je pridobilo veljavo šele, ko je razvita Evropa v teku za dobičkom in zniževanjem stroškov izgubila tudi lastni razvoj in konkurenčnost.

Nov razcvet industrije in s tem delovnih mest ter posledično želene blaginje je kompleksen posel, kjer se lahko izkažeta pametna država in njena sposobna javna uprava. Če Avstrijcem uspeva uravnavati nihanja v gradbenih panogah, zakaj se to ne bi obneslo v Sloveniji? Če so se pri Hrvatih prijele davčne blagajne, zakaj se jih morajo pri nas bati? Ali samo zato, ker so pri nas pozabili na drobne pozornosti, kot so kakšna znižanja davkov, ki so jih sosedi uvedli, pri nas pa bi še kakšnega dodatno nabili. Zanimivo je slišati, da prav gospodarstveniki, ki pogosto začnejo in nehajo klestiti stroške pri plačah, zdaj pravijo – delo je preveč obremenjeno, zlasti v primerjavi s kapitalom.

Torej, gospodarstvo je jasno: ne potrebujemo pametnih strategij, ki bodo same sebi namen, ampak takšne, ki bodo omogočile rast, razcvet in dodano vrednost. A za to potrebujemo smelo razvojno, ustvarjalno in vključujočo miselnost, in ne le delitvene. Vsi se moramo podpirati, če se želimo vrniti med solidne industrijske in družbeno napredne države, če ne že elito. V državi, v proračunu, v podjetju.