Izbruh samozavesti

»To sem jaz! Tina Maze, najboljša smučarka sveta ...« se je slovenska šampionka trkala po prsih v St. Moritzu.

Objavljeno
16. december 2013 11.05
SKI-ALPINE-WORLD-WOMEN
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
To sem jaz! Tina Maze, najboljša smučarka sveta ... Tako je bilo razumeti silovito trkanje po prsih Tine Maze po tretjem mestu v veleslalomu, ki pa v St. Moritzu ni bilo samo katarza z dvomi prežete superšampionke, ampak izbruh samozavesti in samopotrditve, ki ju po vseh ponesrečenih nastopih krvavo potrebuje.

Izbruh čustev ob spoznanju, da je bila veleslalomska predstava v St. Moritzu za zmagovalni oder, je spominjal na slovito trkanje po prsih pračloveka v filmu Stanleyja Kubricka Odiseja 2001, ko je v črnem monolitu, simbolu popolnosti, začel odkrivati in spoznavati smisel svojega bivanja in početja. Tudi Mazejeva je v St. Moritzu na nek način na novo odkrila, bolje rečeno potrdila svoje bistvo brezkompromisne tekmovalke, ki se zna izviti iz največjih zagat. Tako je bilo leta 2008, ko je šla samostojno pot, a tudi v vseh rezultatskih krizah minulih let.

Mazejeva tako intenzivnega zadovoljstva, ki ga s potrkavanjem po prsih v sodobnem športu simbolizira teniški igralec Novak Đoković, bržkone ni čutila po nobeni zmagi niti kolajni v minulih petih letih, ker so bile pač tekmovalni vrhunec. Ko ti nič ne gre, je doživljanje moreče drugačno. Čustven odziv na predstavo, ki je bila po smučarski vsebini že zelo blizu njenim najboljšim, je bil razumljiv, kajti za prvo smučarko sveta je poldrugi mesec hudih preizkušenj in dvomov, ki so v iskanju šampionskih občutkov do temeljev pretresli njo in tudi njeno ekipo aMaze. Vrhunec krize je bil, za tako kakovostno tekmovalko, nerazumen odstop v sobotnem superveleslalomu. »Črna luknja v spominu«, sicer značilna za nezbrane in površne smučarje, je bila tako šokantna, da se je na trenutek zdelo, da bo zdrvela v prepad. Okoliščine, v katerih se je zgodila »memoarska zameglitev«, so bile podobne tistim v superveleslalomu v Cortini d'Ampezzo 2011 in Garmisch-Partenkirchnu 2012. Tako kot se je Tina takrat hitro postavila na noge, se je tudi v St. Moritzu. Le da tokrat sama, brez pomoči Andree Massija. Tudi v tem, da je sama sposobna vrhunsko opraviti priprave na tekmo in tekmovati ter narediti rezultatski »salto mortale«, je Tinina športna veličina.