Izganjalska mrzlica

Morali bi oditi vsi priseljenci, ki nimajo ustreznih dovoljenj. Vseh enajst milijonov.

Objavljeno
22. februar 2017 23.26
USA-IMMIGRATION/RALLY
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je bil skoraj začuden, ko so ga novinarji vprašali, ali nova vlada v Washingtonu uresničuje napovedi takrat še predsedniškega kandidata Donalda Trumpa o množičnem izgonu nedokumentiranih priseljencev. Po njegovih besedah je zakonodaja o priseljevanju jasna, Bela hiša pa ne bi smela odločati, kdo med kršitelji pravil lahko ostane in kdo ne. To praktično pomeni, da bi morali oditi vsi priseljenci, ki nimajo ustreznih dovoljenj. Vseh enajst milijonov.

Seveda je tako kot pri večini predsedniških ukazov iz Ovalne pisarne tudi Trumpovo zaostrovanje politike izganjanja predvsem dimna zavesa za jedro njegovih podpornikov, ki so zajahali vse bolj podivjanega bika sovraštva do tujcev. Država preprosto nima dovolj ne uradnikov ne denarja, da bi lahko izpeljala tako množičen pogrom, zato se mora odločiti, koga bo naložila na avtobuse in letala, koga bo zaprla v zbirna središča in komu pustila, da še naprej živi v državi. Še posebno ker so ti milijoni postali sestavni del ameriškega družbe, ki poganja najnižje kolesje gospodarstva.

Skoraj petina nedokumentiranih priseljencev živi na območju New Yorka, Los Angelesa in Chicaga, v mestih, kjer prebivalci ostro nasprotujejo izganjanju, lokalne oblasti pa napovedujejo, da se bodo uprle takšnim ukrepom. Okoli 60 odstotkov priseljencev brez vizuma živi v državi že deset let, ustvarili so si družino, njihovi otroci so v ZDA rojeni Američani. Vlada predsednika Baracka Obame se je tega zavedala in se osredotočila na nevarne kriminalce, ljudi, ki so pomenili grožnjo varnosti države. Radikalni del desnice ga zaradi tega še vedno zmerja, da je odprl meje in ogrozil državo.

Skrajno krilo republikancev je tako pred tremi leti preprečilo sprejetje reforme priseljevanja, ker ne sprejmejo amnestije, s katerimi bi milijonom dovolili ostati v državi. A so v osmih letih Obame izgnali rekordne tri milijone ljudi, kar mu je prineslo naziv »vrhovni izganjalec«. In to je bil zmeren demokrat, ki se je trudil za reformo. Zdaj ZDA vodi človek, ki se je za krmilo povzpel z vpitjem, da južna soseda načrtno dovaža posiljevalce in morilce. Nova pravila ministrstva za domovinsko varnost odpirajo vrata za morebitne množične izgone, ki jih je na shodih obljubljal razpenjeni množici podpornikov.

Ta ne sliši trditev velike večine ekonomistov, da nedokumentirani priseljenci ne ogrožajo delovnih mest, ampak koristijo gospodarstvu, opozoril policistov, da je raven kriminala med njimi nižja kot med »legalnimi« prebivalci, saj jih lahko vsak prekršek odtrga od družine. ZDA se spreminjajo v državo strahu, kjer se milijoni ljudi skrivajo v senci in izogibajo policiji (kar dejansko pomeni naraščanje kriminala, saj žrtve ne prijavljajo storilcev), uradni viri pa razpihujejo strah pred priseljenci. Trump dokazuje, kako lahko je spustiti duha strahu iz steklenice. Zadnja poplava antisemitizma po Ameriki kaže, kako ga ni mogoče nadzorovati ter kako hitro postane izjemno nepredvidljiv in grd.