Kapital nima nacionalne identitete. S temi besedami tolažijo ekonomski globalisti vse, ki ogorčeno sprejemajo novico o prodaji Droge Kolinske, ponosa slovenske živilske industrije, hrvaškemu uspešnemu podjetniku Emilu Tedeschiju. Leta 1991 je ustanovil družbo na Hrvaškem in si v 19 letih pridobil dovolj moči ter zaupanja bank, da si je lahko privoščil nakup večjega podjetja od svojega. Pravzaprav gre za finančno telovadbo, o kateri imajo klasični ekonomisti pomisleke. Toda ta trenutek je skoraj vseeno, kdo je kupec slovenskega prehranskega paradnega konja in kakšna bo njegova nadaljnja pot. Droga Kolinska že od vsega začetka (združitve obeh družb) ni več niti Droga niti Kolinska. In tisti, ki so kaj dali na prehrambne konje, so bolj spoštovali stare »konje«.
Prodaja Droge Kolinske je samo še ena priložnost za premislek o starih grehih slovenske gospodarske politike. Trditev, da kapital nima nacionalne identitete, je za lase privlečena, če upoštevamo, da je pričujoča katastrofa prav posledica nasprotnih idej: nikar ne prodajmo našega najboljšega gospodarstva tujim kapitalistom, ampak jih raje vzgojimo sami. Iz menedžerjev, ki bodo s hokuspokusom pokazali, kako je treba voditi poslovanje. Ko je eden od hrvaških novinarjev včeraj izvedel za usodo Istrabenza, je podpisanega vprašal, ali so odgovorni še na prostosti. Neumno vprašanje. Odgovornih v Sloveniji ni. So samo zaslužni. Igor Bavčar je, po svojih odzivih sodeč, zaslužen, da je Droga Kolinska tako uspešno podjetje. Je zaslužen, da so v Portorožu prenovili hotel Kempinski Palace pa tudi za to, da so za to delo odšteli sto milijonov evrov in da zdaj zanj ne dobijo kupca niti za 40 milijonov evrov.
Nekaj pa je tudi na tem, kar opozarja Bavčar: poglejte malo banke (in njihove državne lastnike)! Morda pa res ne bi bilo ravno nujno vse tako na vrat na nos razprodati. Kupcem Droge Kolinske in Turizma Kras bodo denar posodile prav banke in med njimi tiste, ki so zdaj že Istrabenzove upnice. Zanje se nič ne spremeni - le obresti bodo pobirale od nekoga drugega. Samo zato, da bodo lahko obresti dovolj visoke, ali pa samo zato, ker novim lastnikom bolj zaupajo kot portoroškemu ali koprskemu? V takšnem razpoloženju ima prodaja Droge Kolinske eno dobro plat. Preostali del holdinga bo imel zdaj nekaj let miru. Premislek in čas prideta zmeraj prav. Ampak - ali je bilo za to treba zapraviti Drogo in Kolinsko?
Iz petkove tiskane izdaje Dela
Droga Kolinska Foto: Droga Kolinska