Izgubljena leto in denar

Izid kaže, da ni mogoče zaupati niti sodnikom, ki so brez utemeljenega dvoma zahtevali ponovitev referenduma.
Objavljeno
13. maj 2018 22.03
Posodobljeno
13. maj 2018 22.07
Karikatura: Marko Kočevar
Če vam bo kdo po referendumu tvezil o zmagi, mu lahko mirno zabrusite, da je referendumska »zasluga« predvsem izgubljeno eno oziroma v dve leti za projekt in izgubljen denar. Ne samo izgubljenih 60 stanovanj in ne le za 200 ali več milijonov evrov na leto izgubljenih priložnosti v logistiki, ampak smo izgubili predvsem vero v to, da je mogoče zaupati takšni državi. Izid kaže, da ni mogoče zaupati niti sodnikom, ki so brez utemeljenega dvoma zahtevali ponovitev referenduma.

Tik pred novimi volitvami so politiki polni obljub, kako bi oni naredili bolje. Večina teh je priložnost že imela. Zato jim težko verjamemo in se lahko le pripravimo na naslednjič, ko bodo še lažje delili prazne obljube. Nove politične sile pa bi morale precej bolje poznati temo, o kateri želijo odločati, kajti soočenja politikov kažejo skrb vzbujajočo nizko raven poznavanja državnih strateških projektov. Po razkritju glavnih krivcev za zamude bi morali znati te krivce preprosto zamenjati, saj očitno ne obvladajo posla ali pa sledijo drugim interesom. To, da je Cerarjeva vlada tik pred začetkom gradbenih del na trasi, je kljub dosežku po vseh zapletih – neuspeh. Politični nasledniki bodo znova odkrivali Ameriko in znova obtičali v kakšnem drugotirnem močvirju. Glede na vse zamude, nasprotujoče si izjave politikov in izjave o »referendumskem cirkusu do onemoglosti« je precej verjetnosti, da se niti po volitvah glavnina projekta še nekaj časa ne bo premaknila. Zakona o gradnji drugega tira še eno leto ne bo mogoče spreminjati. Vprašanje je, ali se mu sploh lahko odpovedo, ga lahko popravljajo že prej?

A narod, ki ni sposoben v najkrajšem času rešiti svojih ključnih projektov, ki ni sposoben urediti niti svojega zdravstva, pravzaprav ne zasluži države. Morda pa bi se morali ponovno osamosvojiti.