Tiskane izdaje
Ravno ko je predsednik avstrijske smučarske zveze Peter Schröcksnadel v pogovoru za avstrijsko časopisno agencijo kandidatom za nastop v Sočiju 2014 sporočil, da ga olimpijsko razpoloženje in navdušenje navdihuje v prepričanju, da bodo osvojili kolajno, je odstopil predsednik slovenske smučarske zveze Primož Ulaga. Logično vprašanje je, kakšno popotnico je naš predsednik z izvršnim odborom vred na pragu sezone največjih pričakovanj v zgodovini zimskih športov dal slovenskim olimpijcem.
Odgovor je: slabše ne bi mogel. Stabilnost, o kateri v slovenski družbi sicer poslušamo vsakodnevne litanije tistih, ki največkrat skrbijo, da je ni, je menda pogoj za dobro delovanje v vseh okoljih. V avstrijskem smučanju jo že od leta 1990 pooseblja v mnogočem kontroverzni Schröcksnadel. Žal pa se najbogatejša slovenska zveza zvez, ki na leto obrne dobrih 11 milijonov evrov, od »revolucionarnega prevzema« Jureta Koširja in Tomaža Lovšeta izgublja v metežu posamičnih interesov in poskusih preobrazbe po zamislih »biznismenov«. Ulaga posluha za spremembe, sprejemljive za smučarsko »aristokracijo«, očitno nima. Trdovratno vztrajanje pri profesionalizaciji predsedniške funkcije ga je pokopalo, čeprav nekateri snovalci slovenskih športnih zakonov menijo, da profesionalni predsednik v sodobnem športu niti ne bi bila slaba rešitev.
Ulagi zdaj člani izvršnega odbora očitajo delo v nasprotju s statutom zveze in konflikt interesov. O nečednih dejanjih – menda »izsiljevanju tekmovalcev« in »jemanju provizij« – pa za zdaj nihče noče javno govoriti. Velmožje pravijo, da za dobro smučarskega športa nočejo prati umazanega perila. Žal pa Ulagina zgodba spominja na v slovenski družbi značilno sprenevedanje, ko nikomur ni v interesu razčistiti nepravilnosti, da bi tako imeli adute v rokavu takrat, ko jih potrebujejo za umazane igre. Ulaga igra z odprtimi kartami pravzaprav že od prvega dne! Morda pa je za smučarsko zvezo in šport najbolje, da odstavljeni predsednik s svojim zavračanjem odstopa vendarle izsili izredno skupščino, da se na njej naposled razkrijejo in razčistijo sporne zadeve. Še zlasti o provizijah za delo, za katero so sicer plačani. Avgijev hlev na Podutiški že neznosno smrdi, tako da nikomur ne bo škodovalo pranje umazanega perila, če sploh to je.
