Janša pa takoj v napad na Ljudmilo Novak

Je Tonin za tradicionalno desno volilno bazo preveč radikalen, hkrati pa premalo levo usmerjen, da bi lahko »kradel« glasove levici?

Objavljeno
18. februar 2018 18.19
NSi
Suzana Kos
Suzana Kos

V soboto je bilo na desnem političnem polu prešerno. SDS Janeza Janše je na slavnostni akademiji zaznamovala 29-letnico ustanovitve, a okrogli jubilej bi prihodnje leto nedvomno raje praznovala v vladi. NSi pa je pod pomlajenim vodstvom Mateja Tonina preigravala programske točke, ki bi ji pomagale do želenega preboja na bližnjih parlamentarnih volitvah oziroma k podvojitvi rezultata, ki ga je dosegla na zadnjih. Pri tem ne bo igrala vloge figovega lista ne na desnici in ne na levici, je poudaril novi obraz na vrhu stranke. Sopotniki iz študentskih let - študiral je na tradicionalno »rdeči« FDV - se ga spominjajo kot človeka, ki si je ob vseh priložnostih prizadeval k čednostnemu ravnanju.

Kofetkanje prvakov obeh strank minuli teden bi lahko bilo napoved vzpostavitve vnovičnega dialoga med strankam, s čimer bi na junijskih volitvah po dolgih letih prvič obstajala možnost za sestavo vlade iz desnosredinske politične opcije. Ljudmila Novak, ki je pred časom odstopila kot predsednica NSi, je sicer pohitela z mnenjem, da povabilo na kavo še ne pomeni avtomatično spremembe politike stranke oziroma vračanja v naročje prvaka SDS. Janša pa ji je po tviterju v zanj značilnem napadalnem slogu takoj odgovoril: »Je Novakova obljube Mateja Tonina o koncu izključevalne politike postavila na laž? Komu sedaj verjeti?«

Matej Tonin in Ljudmila Novak, foto: Blaž Samec/Delo

Kaj bo NSi na volitvah prineslo več, bo morala presoditi sama; čeprav se zdijo realne ocene, da bi ji lahko za preboj pomagalo prav poudarjanje sredinskosti oziroma različnosti od Janševe SDS, ki - z njeno tvitersko sceno vred - deluje kot stranka skrajne desnice. Pri tem bi si NSi lahko pomagala s predvolilnimi javnomnenjskimi anketami. Te kažejo, da je za SDS, poleg relativno visoke podpore, značilna tudi izrazito visoka stopnja zavračanja (glede na delež odgovorov na vprašanje, katere stranke zagotovo ne bi volili). Stopnja zavračanja SDS je po meritvah družbe Valicon celo okrog 50 odstotkov, kar je nekajkrat več, kakor velja za druge stranke.

Kot poudarja sedanje vodstvo NSi, je v slovenski politiki narobe predvsem to, da se iščejo razlike, ne pa podobnosti oziroma skupne točke. Je novi šef stranke za tradicionalno desno volilno bazo preveč radikalen, hkrati pa premalo levo usmerjen, da bi lahko »kradel« glasove levici? Glede na javnomnenjske ankete stranki trendov podpore (še?) ni uspelo obrniti navzgor. Je pa val medijskega zanimanja, ki se bo v štirih mesecih do volitev v veliki meri izpelo, uspešno zajezdil Tonin.

NSi je svojo programsko konferenco organizirala v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Lokacija ni bila določena naključno, izbira nosi v sebi tudi nekaj simbolike. Predstavljeni program je znova dober za gospodarstvo (spremembe pri obdavčitvi dela), hkrati je všečen ljudem (ciljem, kot so več otrok, višje pokojnine in plače, kriminalce v zapore, mir in varnost, premišljena imigrantska politika, pač ni mogoče reči ne), ponekod pa tudi realno neizvedljiv (sprememba vloge ZZZS, racionalizacija mreže bolnišnic).

Hkrati v njem najdemo tudi ocvirke za starejše tradicionalne volivce NSi: napovedujejo končanje procesa tranzicije, ker da smo ostali na sredi poti. Sedanja dogovorna ekonomija, so zapisali, ohranja monopole in deluje »iz ozadja« prek ostankov (para)podjetniških omrežij, ki so jih nekoč tvorili Genex, Vojni servis, zvezna in slovenska Udba, Safti, Jugobanka, NLB, d. d., in druga omrežja enopartijskega nedemokratičnega režima.

Foto: Blaž Samec/Delo

Mladim, urbanim volivcem, ki jih želi stranka tudi nagovarjati, pa je zagotovo všečna usmerjenost v nove tehnologije in skladno z njo bodo pripravili mobilno aplikacijo, prek katere si bodo volivci lahko izračunali, koliko višja bi bila njihova neto plača, če bi bil sprejet predlog njenih davčnih sprememb.

Glavni uničevalec Slovenije je po mnenju NSi slabo upravljanje, ne pa kapitalizem, globalizacija ali neoliberalizem. Slabo upravljanje? Res, politični spomin je kratek, a prah zgodovine še ni pokril početja »njihovih« slabih upravljavcev, Milana Podpečana ali Marka Pogačnika, zdaj sicer člana SDS, oziroma potez »desnega Foruma 21«, kot so nekateri poimenovali združenja SME Union, katerega člana sta bila omenjena, in kadrovskega cunamija, ki je sledil po aprilu 2005.

Štiri mesece pred volitvami stvari še zdaleč niso odločene. Javnomnenjske raziskave so odraz trenutnega razpoloženja, na katero lahko pomembno vpliva tudi medijsko poročanje, kot je bilo tisto o spornem posojilu SDS. Zaradi njega je stranka izgubila priljubljenost in dosegla najslabši rezultat na lestvicah v zadnjem letu.

Zanesljivost je pri anketnih raziskavah stvar velikosti vzorca. Letos bodo vse predvolilne meritve še manj zanesljive, ker se izvajajo na (pre)majhnih vzorcih glede na število strank, ki se bodo pomerile za naklonjenost volivcev, in zato, ker bo volilna podpora večini strank pri relativno nizkih odstotkih oziroma okoli praga za vstop v parlament. Koliko strank bo ostalo pred vrati parlamenta, bo NSi sploh prestopila prag ali pa bo podvojila zadnji volilni rezultat, kdo bo novi mandatar za sestavo vlade? Zanesljiv odgovor je v tem trenutku povsem nemogoč.