Tiskane izdaje
Katera bomba je bolj nevarna: severnokorejska vodikova bomba ali kitajska borzna implozija? Za začetek se ozrimo na podobnosti med njima. Tako kot severnokorejska bomba nima resnične moči vodikovega orožja, tudi kitajski borzni kolaps ni resnično znak gospodarskega zloma. Kljub temu pa sta resno opozorilo, da današnji svet stoji tako na starih, izrabljenih kakor tudi novih, nedograjenih temeljih regionalne varnosti in globalnega razvoja.
Bombastično vedenje Kim Džong Una je eden od dokazov, da v današnjem svetu ni pravih velesil. Nihče mu nič ne more. Med drugim tudi zato, ker ni kazni za Pjongjang, ki ne bi istočasno škodovala tudi tistim, ki bi jo izrekli.
Vendar pa so tudi majave kitajske borze dokaz, da se v sedanjem stoletju še niso povzpele nove sile prihodnje ureditve. Kitajski partijski vrh je več kot dve desetletji negoval »gospodarski čudež«, ki je temeljil na špekulativnem posojilu ljudskega potrpljenja in poceni časa. Ko pa je prišel čas obračuna obresti na dosežen uspeh, so padla »varovala« osnovne kitajske stabilnosti, ki so bila do še do pred kratkim vsebovana v kolektivni veri v boljšo prihodnost.
Kaj to pomeni za svet? Kako bo januarsko bombardiranje občutila Evropa? Upajmo, da bo hrup z Daljnega vzhoda zanjo znak, da mora biti močna. Bolj se mora zanašati na svojo obliko varnosti in lastno tržišče. Tam daleč ni nikogar, ki bi Evropski uniji lahko vrgel rešilni pas, če bi se slučajno začela utapljati v oceanu lastnih dvomov o razlogih za svoj obstoj.
Severnokorejska bomba nas zgolj opominja na težko dediščino 20. stoletja, ki še naprej vsebuje klico samouničenja. Prav tako pa je kitajska borza opozorilo, da 21. stoletje ni še nikomur obljubilo odpiranja novega prostora za nadaljevanje rasti. Da bi bilo vsem bolje, si mora ta prostor narediti vsakdo sam. To je nov koncept globalizacije.
