Javna obvoznica

O usodi poljanske obvoznice mimo Škofje Loke, kjer se je po dolgih letih umeščanja v prostor gradnja začela pred pol desetletja in zastala zaradi stečaja obeh slovenskih gradbenih velikanov, bo v teh dneh odločila državna revizijska komisija. Za zdaj velja, da bo zavrnitev odločitve državne direkcije za ceste o izboru izvajalca pomenila izgubo najmanj dvajsetih milijonov nepovratnih evropskih sredstev, lahko pa tudi vseh 27 milijonov, saj projekt očitno ni voden tako, kot naj bi bil. Tudi prva faza kljub številnim napovedim še ni predana prometu.

Z javnim naročanjem imamo v Sloveniji zgodovinske probleme. Tudi zato, ker za cestogradnjo v tej državi nimamo standardov. (Imajo pa jih v Srbiji. So jih pomagali narediti slovenski strokovnjaki.) Tako se zdaj prepirajo, ali je cevovod vodovod. Pač v slogu izpred dveh stoletij, »al' prav se piše kasha ali kaša«.

V za tristo tisočakov cenejšem in neizbranem ponudniku, pri tem 22-milijonskem poslu skupaj nastopata podjetji iz Banja Luke in Radovljice, trdijo, da so popolnoma izpolnili razpisne pogoje, če pa bi bili ti drugačni, bi jih tudi izpolnjevali. Zato pričakujejo, da bodo revizorji ugodili njihovi pritožbi. In to kljub temu, da je menda niso napisali nekdanji revizorji.

Prejšnji razpis je bil razveljavljen pred enim letom. Postopek javnega naročanja je bil potem trikrat ponovljen: maja in avgusta je padel zaradi nagajanja z vseh koncev in pritožb na razpisno dokumentacijo, o septembrskem tokrat odločajo revizorji. Vse skupaj bi morda lahko potekalo tudi hitreje. Zavora ni revizijska komisija, ki je menda med najhitrejšimi v Evropi, in to kljub kadrovski podhranjenosti.

Poljansko obvoznico je treba zgraditi do konca leta 2015. Je december 2013 res zadnji rok za podpis pogodbe? Nista dve leti za dokončanje projekta glede na to, da je predor pod Stenom večinoma že vsaj izvrtan, veliko? Če bi sodili po polžji hitrosti pri gradnji predora Markovec in štiripasovnice do njega, ne. Čeprav se v Škofji Loki bolj mudi – zaradi ljudi, evropskega denarja in dejstva, da obvoznica vodi vsaj v Poljansko dolino (o trasi proti Primorski bodo razpravljali prihodnjih sto let), pri Markovcu pa se bo zamašek preložil nekaj kilometrov proti jugu, razbremenil pa Izolo in Koper. V Škofji Loki utopistično zahtevajo, da se obvoznica zgradi – z evropskim denarjem ali brez njega. Pozabljajo pa, da je evropski denar edini, ki je za naše ceste na voljo. Proračunskega ni. Država za zimsko službo ni namenila denarja, zato ga bo cestna direkcija vzela iz druge malhe – in zaprla nekaj sto gradbišč po državi.

V Bruslju se zavedajo, da je infrastruktura gonilo razvoja: v prihodnji finančni perspektivi zato za prometne programe namenjajo kar 24 milijard evrov. A za slovenske gradbince bo še drobtinic malo. Po stresnih testih v slovenskih bankah se bo zanesljivo še poglobil tudi problem garancij. Izbrani Gorenjski gradbeni družbi jih je priskrbel moravski partner OHL pri svojem španskem lastniku, bosansko-hercegovski Integral Inženjering pa z njimi pri sebi doma ni imel težav.