Jezikovna zmeda
pon, 16.05.2016, 21:00
Jezikovna zmeda
Osnovna šola velja za zapleteno, nepregledno, pravno neučinkovito institucijo.
Otrok ni last države, šole, pa tudi staršev ne. Je oseba sama po sebi. A v njegovem imenu odločajo odrasli, ki – prepričani, da ravnajo v njegovo dobro – včasih spregledajo njegove omejitve.

Starši si želijo, da bi otrok imel boljšo prihodnost, zato si prizadevajo za najboljšo možno izobrazbo. Po mnenju številnih, pritrjujejo jim tudi nekateri učitelji in ravnatelji, je njen sestavni del tudi znanje tujih jezikov. V srednjeevropskem prostoru, kjer se tradicionalno prepletajo številni jeziki, prevladuje pa nemški, želijo, da bi njihovi otroci poleg angleščine govorili tudi ta jezik. Tudi Evropska unija v svojih smernicah prebivalcem priporoča, naj govorijo vsaj dva tuja jezika.

Tudi nekateri učitelji si prizadevajo, da bi drugi tuji jezik spet postal obvezen. Potem bi ga lažje umestili v urnik. Zdaj je namreč le še neobvezen, to pa pomeni, da je na urniku bodisi pred začetkom rednega pouka bodisi po njem. V Iniciativi za ohranitev obveznega drugega tujega­ jezika v OŠ že nekaj let opozarjajo pristojno ministrstvo, da drugi tuji jezik nima pravega statusa. Zavzemajo se za sistematično poučevanje, ki bi kot obvezen predmet imelo tudi ustrezne učne pripomočke in bi se ga lotili s pravilnimi didaktičnimi pristopi.

Na ministrstvu so ukinitev obveznega drugega tujega jezika, ki so ga nadomestili z neobvezno različico, znali utemeljiti. Prepričani so, da se bodo učenci zanj odločali glede na zmožnosti. Prepričani si seveda zaradi tega argumenta ne bodo premislili. A so med učitelji in starši tudi taki, ki ga popolnoma razumejo.

Kajti osnovna šola je namenjena vsem učencev – tudi tistim, ki bodo nekoč mesarji, kleparji ali učitelji matematike. Ali res vsi obvezno potrebujejo drugi tuji jezik? Jih zanima? Jim gre? Ni za nekatere med njimi bolje, da izberejo predmet, ki si ga želijo ali zmorejo, denimo računalništvo ali tehniko, šport ali umetnost? Zadnja dva ne zahtevata pisanja domačih nalog in popoldanskega učenja. Tisti, ki jim ležita, si lahko z njuno pomočjo izboljšajo učni uspeh.

Osnovno šolo obiskujejo tudi Hrvati, Srbi, Albanci, Rusi, Belorusi, celo Kitajci. Zanje je že slovenščina drugi tuji jezik. Na nekaterih šolah jih je več, na drugih manj. Prav tako, kot je na enih šolah več otrok staršev z visoko izobrazbo, ki znajo, zmorejo in želijo pomagati svojim otrokom, obenem pa od njih tudi več pričakujejo, na drugih pa manj. Učni načrt je po drugi strani enak za vse.

Osnovna šola v očeh nekaterih poznavalcev velja za zapleteno, nepregledno, z vseh strani definirano, pravno neučinkovito institucijo, ki poskuša zadovoljiti skupek želja in zahtev. Za dobro vseh otrok pa bi morala postati ustanova z jasnimi cilji in jasno strokovno osnovo. Ob tem bi morali tisti, ki si prizadevajo za šolo po meri učenca, upoštevati, da so zahteve do otrok – tako staršev kot učiteljev – čedalje večje, zato je vse več šolarjev, ki potrebujejo pomoč. Niso vsi za tuje jezike, tako kot niso vsi za matematiko. Ta je resda obvezna, a obvezen je tudi en tuji jezik. Osnovna šola pa je obvezna za vse.

Jezikovna zmeda

Foto: Mavric Pivk/Delo

Prijavi sovražni govor