Tiskane izdaje
Potem ko je vlada prejšnji teden ekspresno in soglasno potrdila pet kandidatov za nove nadzornike Slovenskega državnega holdinga (SDH), se je zdelo, da bo tokratni kadrovalni ples minil umirjeno v ritmih valčka. A zadnji dnevi so v ta ples vendarle vnesli nekaj strasti. Po eni strani so ga razvneli očitki o neprimernosti in neizpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev in zahtev za imenovanje, ki so začeli leteti na nekatere kandidate, po drugi strani pa so korake pospešila prizadevanja, da bi predlagana imena ustoličili še ta mesec.
Očitki o neprimernosti kandidatov so bili pravzaprav pričakovani, še posebno zato, ker vlada pri izbiri kadrov, ki bodo bedeli nad upravljanjem 11,4 milijarde evrov premoženja, ni iskala širšega soglasja. Verjetno je še najbolj utemeljen pomislek o Barbari Smolnikar, ki je predsednica uprave NLB Vite, kjer je polovični lastnik državna NLB. Finančni minister Dušan Mramor odgovarja, da NLB v tej družbi nima ne prevladujočega ne večinskega deleža. To je sicer res, a tudi ni mogoče reči, da ima manjšinski delež oziroma da nima vpliva, zato bi se kandidatka pri odločanju o zadevah glede NLB lahko znašla v konfliktu interesov. Tako se bo, če bo imenovana, verjetno morala izločati iz odločanja o največji državni banki.
A minister Mramor vztraja, da so vsi kandidati brezhibni in da je izbor odličen. Še več, vladi, ki si je za izbor nadzornikov vzela skoraj leto dni in celo ponovila razpis, čeprav je s tem precej zamudila zakonsko predpisane roke, se zdaj nenadoma zelo mudi z imenovanjem. Po prvotnih načrtih naj bi nove varuhe državnega premoženja dobili že ta teden, a je koalicijske plesne korake prekrižala največja opozicijska stranka, ki je kadrovski golaž na pristojni parlamentarni komisiji kuhala tako dolgo, da je zmanjkalo časa za potrditev predloga.
Vladi se s prenovo nadzornega sveta, kot kaže, mudi predvsem zaradi Telekoma Slovenije. Njegova prodaja je po odločitvi v sredo makedonskega varuha konkurence, da dovoli združitev hčerinskih družb našega in avstrijskega Telekoma spet postala aktualna. Zdi se, da se vlada z novimi imeni poskuša zaščiti pred pingpongom, v katerem se je znašla pred približno mesecem dni, ko so nadzorniki SDH zaradi vseh političnih pritiskov odločitev o prodaji Telekoma prepustili ministrskemu zboru, ta pa jim je nalogo nato vrnil.
Boj za vpliv pri upravljanju državnih družb je bil več let prednostna interesna sfera vseh političnih strank. A prav prodaja Telekoma in drugih državnih družb, ki so in še bodo na prodajni polici, daje vedeti, da je čas, ko pri nadzorovanju državne lastnine še zdaleč ne more iti več le za politične kvote in izpolnjevanje interesnih želja tistih, ki so te ljudi nastavili. Kajti opravljanje teh nalog ne prinaša več le privilegijev. Zakon o SDH je namreč nosilcem te funkcije naložil velike odškodninske odgovornosti, z odločanjem za ali proti prodaji določenih družb pa nase prevzemajo tudi breme za usodo teh družb in številnih zaposlenih, ki si v njih služijo kruh.
Kadrovalni ples
Maja Grgič o kadrovanju v SDH
Objavljeno
10. julij 2015 16.04
