Kaj bi storil Ronnie?

Formula mora ostati enaka: brez izstreljene rakete, prosim.

Objavljeno
29. avgust 2017 16.01
Zorana Baković
Zorana Baković

Mnogi se gotovo še spominjajo časov, ko je politično civiliziran svet prezirljivo gledal na Američane, ker je bil njihov predsednik neki ne preveč dober igralec. Da, to je bil Ronald Reagan. In mnogi se gotovo sprašujejo, kaj bi ta nenavadni modrec, ki je premagal mogočne Sovjete brez enega samega izstreljenega naboja, storil zdaj, ko na Korejskem polotoku pogrevajo ostanke hladne vojne, in to do točke jedrskega vrenja.

Če bi bili radi veliki optimisti, in to je zdaj nujno treba postati, bi morali verjeti, da tudi sedanji ameriški predsednik lahko pokaže, da neki ne preveč dobro politično izobražen poslovnež lahko reši najpomembnejši rebus globalnega miru.

Donald Trump se mora vprašati samo to, kako bi severnokorejsko vprašanje reševal Ronnie. Formula mora ostati enaka: brez izstreljene rakete, prosim.

Med Mihailom Gorbačovom in Kim Džong Unom samo na prvi pogled ni nobene podobnosti. Toda v resnici severnokorejski vodja gleda v isto smer nekakšne daljnevzhodne »perestrojke«, njegov največji izziv pa je neizpodbitna želja njegovega prebivalstva, da bi se spremenilo v potrošniško družbo, ki pije pivo in posluša k-pop ter pripenja značke s podobo ljubljenega vodje na oblačila, sešita po najnovejši modi.

Trumpova igra z jedrskim diktatorjem je vendarle preprostejša, kakor je bila tista z jedrsko Sovjetsko zvezo, med drugim tudi zato, ker si nihče v severnokorejskem okolju niti približno ne želi vojne z Ameriko tako zelo, kakor si želi ameriškega znanja, kapitala in filmov.

In če upoštevamo, da glavni sogovornik Washingtona ni Pjongjang, ampak Peking, je ta trenutek idealen za takšno sporazumevanje, ki je bilo značilno za Reagana in Gorbačova sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta ugotovila, da je edino smiselno vprašanje, o katerem se lahko pogovarjata, odstranitev jedrskega orožja.

Če bi Trump vsaj po nečem rad ostal v spominu ljudi kot ne tako slab predsednik, bi se moral začeti ukvarjati z vprašanjem, zakaj je bila Reaganova zmaga samo začasna. In kaj je še treba storiti, da bi Amerika res postala velika? Ne se vojskovati. Razmišljati. Pogovarjati se.