Tiskane izdaje
Primer upora krajanov proti beguncem na »njihovem dvorišču« je samo na videz odraz neke fašistoidne ideologije, ki naj bi se kar tako na lepem vsadila v humanitarno vse manj zavedne, lokalno omejene množice. Najlaže je reči, da so vsi Slovenci takšni, torej nestrpni do drugačnih, po malem rasisti, zadrti in egoistični nacionalisti. In da se proti temu ne da narediti nič. Niti Škofjoti niso povsem takšni!
Ko smo hoteli podrobno raziskati ozadje primera Škofije, so se glavni in odgovorni nosilci izvršne oblasti poskrili v mišje luknje. Župan Boris Popovič javnosti ni hotel odgovoriti, zakaj je v strogi tajnosti zadržal dve sporočili notranjega ministrstva, s katerima je to želelo spodbuditi dialog s krajani. Župan, ki je poklican in plačan za to, da bi ta dialog omogočil in prispeval k temu, da bi našli boljšo rešitev tako za krajane kot za begunce, je dialog preprečil. Komu je »pomagal«? A tudi na ministrstvu za notranje zadeve nam niso odgovorili na vrsto dilem iz istega zapleta. Niso povedali, s kom podpisujejo pogodbo za namestitev v hostel, koliko najemnine bodo plačevali na leto. (Domačini govorijo o »mastnih denarcih«.) Niso odgovorili, ali so razen s pismom županu poskušali sami aktivneje priti v stik z domačini, če jih je že župan ignoriral. In ali so iskali še druge možnosti namestitve v regiji. Kaj bodo storili zdaj, ko so se pred dejstvo postavljeni domačini uprli?
Kako naj se počuti begunec, ki je ob vsej življenjski tragediji na tak način postavljen v vlogo nevarnega in nezaželenega vsiljivca? Je državni sekretar res primerno angažiran v tem, da bi jim pomagal? Ali ima občutek, da je način pravi? Če se niti s krajevno šolo in vrtci ne zmeniš, kako bo z otroki. Če lahko Škofije s 3000 prebivalci sprejmejo 50 ljudi, bi jih v Ljubljano lahko brez dialoga namestili 5000.
Po kakšnem strokovnem načelu je integracija učinkovita, če te ljudi tlačimo v geto s po 50 osebami? Če bi prišli v Škofije in rekli, da bodo namestili dve takšni družini, pet bi jih v Kopru, dve v Izoli, dve v Luciji, dve v Ankaranu ..., bi bil problem rešen. Mislite, da bi se v Kopru uprli zaradi petih družin in v Škofijah zaradi dveh? Hočejo torej pomagati ali hočejo konflikte? Italijani imajo neprimerno več izkušenj z begunci. Eno temeljnih pravil integracije je, da jih razpršijo. So se na ministrstvu podučili, kako se tem stvarem streže? So konflikti zato, ker se tega posla lotevajo premalo premišljeno? Mar državni sekretar res misli, da ga opravičuje pismo županu? Je morda že kdaj prej slišal za Popoviča? Ve, kako rad ima Škofjote? Ve, da se bolestno mora nekomu v vasi maščevati? Takšno ravnanje z begunci je le nadaljevanje logike, po kateri se jih še najlaže ubraniš s postavljanjem rezilne ograje na obrežja najlepših rek. In v takem stanju duha naj bi zdaj odgovornost za humanitarno neučinkovitost prevalili na skupino menda notoričnih nestrpnežev. Kdo je pravzaprav začel to nestrpnost? Če si država lahko postavi rezilno ograjo na mejo, si jo želijo tudi Škofjoti na rob svoje vasi. Kakšna država!
