Kapital proti Obami

»Če bo ljudstvo še enkrat izvolilo Obamo, plutokracija morda še ni povsem zamenjala demokracije.«

Objavljeno
15. julij 2012 17.54
reu/MARKETS-FOREX/
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
Čeprav so vsake ameriške predsedniške volitve nekaj posebnega, kakor vsaka štiri leta zatrjujejo politični analitiki, ki si s predvolilnim cirkusom služijo kruh, se letošnje od prejšnjih res razlikujejo vsaj po nečem. Že leta 2008 je s približno milijardo dolarjev sponzorskih sredstev sedanji predsednik Barack Obama potolkel vse dotedanje rekorde, a ko bodo Američani konec leta preštevali, koliko so zapravili za ohranitev ali odstranitev prvega temnopoltega predsednika v zgodovini ZDA, bodo ugotovili, da so bili pred štirimi leti ti zneski prav smešni. Nekateri napovedujejo, da utegnejo demokrati in njihov sedanji predsednik ter republikanci in njihov še neuradni predsedniški kandidat Mitt Romney – skupaj s številnimi, formalno z njimi nepovezanimi, super političnimi odbori – zadnji rekord kar trikratno preseči.

To bi bila odlična novica za Obamo, če bi tudi tokrat dosegal podobne nabiralske uspehe. A letos je drugače. »Če se bo tako nadaljevalo, lahko še izgubimo,« so pred dnevi v dokaj paničnem pismu Obamovim podpornikom zapisali v njegovem predvolilnem štabu, kjer so ugotovili, da jih republikanci že drugi mesec zapored krepko prehitevajo pri zbiranju denarja. Nekateri komentatorji pravijo, da lahko Romneyjevo moštvo zbere celo trikrat več sredstev od Obame in njegovih demokratskih zaveznikov, drugi pa menijo, da je ta preplah le trik, s katerim hočejo spodbuditi podpornike, ki letos ne kažejo tolikšne vneme kakor pred štirimi leti.

Toda vsa zgodovina ameriških volitev kaže, da denar ni nepomemben dejavnik. Priljubljena radijska voditeljica Diane Rehm je pred dnevi izračunala, da se je doslej v republikanske super politične odbore, ki so nekakšni propagandni stroji za najbolj grobe in največkrat neresnične oglasne napade, steklo kar osemkrat več sredstev kakor k njihovi demokratski konkurenci . Sicer je kapital vedno odločal o zmagovalcih, a je bil njegov vpliv v zadnjem času vsaj formalno omejen. Novost letošnjih volitev je, da lahko tokrat neomejene količine denarja prispevajo tudi korporacije, ki so po odločbi ustavnega sodišča dobile status človeka in njegove pravice do svobodnega izražanja. Hkrati pa lahko ostanejo varno anonimne, saj tem odborom, ki imajo status nekakšnih vzgojno-izobraževalnih ustanov civilne družbe, sploh ni treba razkriti, kdo so njihovi donatorji.

»Našim sponzorjem ni všeč, kam gre naša država. Začutili so priložnost, da lahko to spremenijo bodisi tako, da zaustavijo predsednikove načrte v kongresu, bodisi tako, da letos izvolijo novega predsednika,« prostodušno priznava Jonathan Collegio, ki vodi stike z javnostjo pri enem največjih republikanskih super odborov American Crossroads. Kakor zdaj kaže predvolilna knjigovodska bilanca, jim uspeva na obeh frontah. Če bo ljudstvo kljub tem objektivno naravnim pogojem vendarle še enkrat izvolilo Obamo, potem je nemara še nekaj upanja, da v ZDA plutokracija ni povsem zamenjala demokracije.